V PETEK, 1. SEPTEMBRA 2006 OB 20.00 JE BILA V DVORANI GOSTILNE KREBS PRESTAVITEV KNJIGE - CD ROMA MARIJANA MAUKA: HAIKU, KAJ JE TO NAIVKU.
Stojijo od leve: Peter Peruzzi, Andrej Lojen, Ajda Vasle, Tina Pandev, Ermin Lujinović. Sedijo od leve : Metka Zvonar Hohnjec, Tomi Simetinger, Marijan Mauko, Erika Žagar in Dorica Vasle.
POLEG AVTORJA SO SODELOVALI:
TINA PANDEV - CITRE
BRALCI:
DORICA VASLE
METKA ZVONAR HOHNJEC
ERIKA ŽAGAR
AJDA VASLE
PETER PERUZZI
ANDREJ LOJEN
TOMI SIMETINGER
SLIKOVNO GRADIVO JE PRIRAVIL PETER PERUZZI.
ZA RAČUNALNIKOM : ERMIN LUJINOVIĆ.
VEČER JE PRIPRAVILA AJDA VASLE.
MARIJAN MAUKO
(od leve : Marijan Mauko, Ajda Vasle, Tina Pandev)
Marijan Mauko, rojen 2.12. 1935 v Zagrebu, odrasel pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah, od leta 1959 živi in dela, predvsem pa ustvarja v Mežici.
Po prihodu na Koroško je sodeloval v gledaliških skupinah, ki so šestdesetih letih dvajsetega stoletja delovale v Mežiški dolini, nato je bil pobudnik in sodelavec pri ustvarjanju literarne revije skupine delavcev Rudnika Mežica Šumc v okviru tedanje Tovarne opreme Mežica (TOM) v sklopu Rudnika svinca in cinka Mežica. Hkrati je likovno ustvarjal (kiparjenje, slikanje). Revija Šumc izhaja kot literarno glasilo še danes. To je starejši soimenjak mežiškega ob
činskega glasila Šumc.Marijan Mauko je bil član Literarnega kluba Slovenj Gradec, kateremu je tudi predsedoval v letih 1985 do 1989. Med njegovim predsedovanjem so številni takratni člani Literarnega kluba izdali svoje pesniške prvence (Milena Cigler, Darja Kniplič, Slavka Dragolič...).
Leta 1995 je v Mežici začel cikel Večerov ob treski, literarnih in multimedijskih predstav. Skupina ljudi, ki te večere organizira, se je na pobudo Marijana Mauka 24.8.2002 organizirala kot Društvo literarno gledališče Treska Mežica. Prvi predsednik društva je postal Marijan Mauko. Januarja 2005 je s tega položaja odstopil iz zdravstvenih razlogov, ostal pa je član izvršnega odbora in umetniški vodja društva.
Marijan Mauko je do sedaj izdal naslednja samostojna literarna in raziskovalna dela:
Kipci generala Pepija, Tatrman (1988)
Gorje neumnemu in druge neumnosti (1991)
3.
Čarovna metla - Haiku (1993)Pocvetke (1997)
Tanka lunidov (1998)
Roža ognjena (2000)
Haiku, kaj je to haiku ? (2001)
Mavke srebrijo (2002)
Uta na soncu : prva slovenska zbirka ut (2002)
Sklepani srpi (2005)
11. Haiku, kaj je to naivku? (2006)
Središ
če njegove literarne ustvarjalnosti in raziskovanja so japonske pesniške oblike (haiku, tanka). Je aktiven član združenja slovenskih haiku pesnikov. Raziskuje koroško bajeslovje in ljudske šege (tatrman, škopnik).Objavil je veliko število člankov z literarno in strokovno vsebino v različnih periodičnih tiskih (Odsevanja, Prepih, Koroški fužinar, Srp...).
Ukvarja se tudi s fotografijo. Plod njegove fotografske ustvarjalnosti so številne razstavljene fotografije na okenskih policah stavbe Občine Mežica in predstavitev fotografij "Pozdrav iz Mežice" 9.9.2005, na kateri je podal tudi zamisel o razširitvi turistične ponudbe Mežice in spektra razglednic našega kraja.
Je dobitnik Priznanja občine Mežica za življenjski prispevek na področju kulture za leto 2005.
Morda najpomembnejši, čeprav manj opazen in objektivno dokazljiv za ljudi, ki niso neposredno udeleženi, pa je Maukov vpliv na ustvarjalnost drugih, saj deluje kot katalizator, pospeševalec umetniškega snovanja ljudi v njegovi okolici. Mauko je sposoben iz ljudi izvabiti pogum in sposobnosti, za katere niti sami ne vedo,da jih imajo. Tako je pripomogel k nastanku številnih literarnih del in že omenjenih literarnih večerov.
Marijan Mauko, nagajivo mežiško mežikajo
či poet,kot ga je označil pesnik Jože Kos , je vsestranski umetnik, ki so ga poimenovali Kulturni žarilnik, je pesnik in poznavalec japonskih pesniških oblik, je človek, kizna druge navduševati za umetniško snovanje, organizator, ki je v Mežico privabil intelektualne avtoritete, kot so Kajetan Kovič, dr. Alojz Ihan, dr. Silvija Borovnik, Jože Hudeček, dr. Miklavž Komelj, Maja Vidmar, mag. Vinko Ošlak in drugi, je vztrajen iskalec prezrtih, zamolčanih in zanikanih ustvarjalcev ter stvaritev (Janez Vesel Koseski , Pavel Knobel,...) . Je človek, ki smo ga Mežičani in Mežičanke na srečo srečali. Za mnoge je ikona upora proti pusti sivini vsakdana. Skratka, je Marijan Mauko.
SLIVE CVETIJO
Verižica - kolektivna umetnina japonskih mojstrov haiku. Prvi prevod v slovenš
čino : Marijan Mauko v knjigi Haiku, kaj je to naivku? (2006).Poslovilna za Otokunija.
1.
Slive cvetijo.
In tukaj v Moriki
že dobiš krompir.
Bašo
2.
S klobukom iz li
Gre v pomladno jutro.
Otokuni
3.
Škrjan
to je za poljedelstvo
res naboljši
čas.Činseki
4.
Cmok za praznik pomladi
je za kmeta velik dar.
Sodan
5.
Sedi v kotu,
tipa bole
Bleda lunica.
Otokuni
6.
Jesen: in gost od zgoraj
se je odpravil na pot. (zob)
Bašo
7.
Črnjivca, ki je (izdrti zob)bil spuš
čen na svobodo,ni ve
Sodan
8.
Čez zeleno rižnico
pihlja nežna sapica.
Činseki
9.
Sleme Suzuki
sem prvi
še kot mlad menih.
Bašo
10.
Vodja tabora kri
le kdo bi to tokrat bil?
Otokuni
11.
V zaj
čjih urah (5 – 7h)formira v polmesec
Koniši
čete. (vojskovodja)Činseki
12.
Stokanje med borovci.
Bori dihajo tiho.
Sodan
13.
Pesmi, pesmice
trakovi na grmovju (papir)
na listju bi
Otokuni
14.
Vrabci beže v strahu;
Oster krik srakoperja.
Čigecu
15.
Roki si greje,
zariti v kimono.
Luna jesenska.
Bon
16.
Nepredvidljiva plima -
dale
č tam buči morje.Otokuni
17.
Preprime kopje
pokon
čno – temni se čezcveto
Kjorai
18.
Zdaj bo pepel potresel.
Tam, kjer ni ve
č repice.Bon
19. Lep pomladni dan
po branju sutre nese
pult v celico.
Masahide
20.
Se drenjajo pred javno
kuhinjo, da bi jedli.
Kjorai
21.
Naglavna ruta
ima všito na oglu
plavo znamenje.
Hanzan
22.
Njuno burno slovo in
glasno kokodakanje.
Toho
23.
Brezskrbna trojka
ne vidi, kaj vse preti
njihovi zvezi.
Hanzan
24.
Kot da sem vlažen papir,
sem zdaj neuporaben.
Toho
25.
Okrušen me
kot školjka v zaboju,
polnem orodja.
Hanzan
26.
Na zadnji dan v letu
prižge lu
Empu
27.
Tukaj pristane,
pa novic ni nobenih (o vojni)
plaža pred Sumo.
Ensui
28.
Si oble
če in zapnesvoj prazni
čni telovnik.Hanzan
29.
Za to poletje
bomo staro pahlja
spet obnovili.
Empu
30.
Odstavil je sojino
omako, da gleda š
čip.Ensui
31.
Ta kašelj poznam.
Ta bo od soseda s
skupne verande.
Toho
32.
Čim daljša je skupna pot,
bolj pravi je vaš obraz.
Empu
33.
Stil brez pravil je
lakast zaboj Aize –
le ro
Ranran
34.
Tanka plast snega je na
mojih vrtnarskih coklah.
Šiho
35.
Za rožni praznik
tudi tokrat ne manjka
cink nevarnosti.
Jusui
36.
Kakor, da lutke veter
pomladanski barvajo.
Uko (pesnica)
HAIKU IN NAIVKU - ODLOMKI IZ ESEJA O NAIVKU
Zgodba v japonskem haiku je samozadostna. Haiku je stalna nerimana – (lahko pa je - blank verz) pesniška oblika. Je sedemnajst zložna trivrsti
čnica s 5-7-5 zlogov; brez naslova, ker je naslov četrta vrsta pesmi; tudi, če je za naslov prva vrsta pesmi.Če je le en zlog preve
č ali premalo (neregularen) v kateri od treh vrst, pesem ni haiku, ampak je naivku.Naivku je vsaka avtorska pesem ali prevod, ki jo avtor ali prevajalec prodaja za stalno pesniško obliko,
čeprav nima predpisanega števila zlogov v vrsti in vrst za posamezno stalno pesniško obliko, nima predpisane rime ali ima naslov, ki za pesem ni predpisan; v tem primeru za haiku.Kvazi kritiki naivku obdelujejo, kot da je original.
Zakaj ime naivku? Z naivkom ni ni
č narobe: ker tudi naivci likovne umetnosti ne upoštevajo realnih razmerij med likovnimi sestavinami. Naiva v likovni umetnosti je otrok zahodnoevropskega realizma. Po stiku s holandskim realizmom so tudi japonski slikarji okiy padli v naivo, npr. slikar Okyoa Maruyama 1733 – 1795 iz Kyota.Zaradi naivku so naivkujisti ogor
čeni: češ, da je izraz žaljiv. Pozabili so na likovne umetnine nai-vcev. (Glej: ENCIKLOPEDIJA NAIVNE UMETNOSTI SVETA, 1984.) Rosseau, Bombois, Gauguin, Generalič, Tisnikar in množica mojstrov je po svetu. Naivku haiku mojstre bo šele potrebno raziskati in ovrednotiti.Množi
čnost likovnih naivcev je začela usihati okrog 1990. Se pravi, da medijem niso več zanimivi. Se bodo tudi naivku pesniki izpeli?
VEČER JE FINANČNO PODPRLA OBČINA MEŽICA, TEHNIČNO PA ELSTIK D.O.O. IN GOSTILNA KREBS.