DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

 

V PETEK, 1. SEPTEMBRA 2006  OB 20.00 JE BILA V DVORANI GOSTILNE KREBS PRESTAVITEV KNJIGE - CD ROMA MARIJANA MAUKA: HAIKU, KAJ JE TO NAIVKU.

 

Stojijo od leve: Peter Peruzzi, Andrej Lojen, Ajda Vasle, Tina Pandev, Ermin Lujinović. Sedijo od leve : Metka Zvonar Hohnjec, Tomi Simetinger, Marijan Mauko, Erika Žagar in Dorica Vasle.

POLEG AVTORJA SO SODELOVALI:

TINA PANDEV - CITRE

BRALCI:

DORICA VASLE

METKA ZVONAR HOHNJEC

ERIKA ŽAGAR

AJDA VASLE

PETER PERUZZI

ANDREJ LOJEN

TOMI SIMETINGER

 

SLIKOVNO GRADIVO JE PRIRAVIL PETER PERUZZI.

ZA RAČUNALNIKOM : ERMIN LUJINOVIĆ.

VEČER JE PRIPRAVILA AJDA VASLE.

 

MARIJAN MAUKO

(od leve : Marijan Mauko, Ajda Vasle, Tina Pandev)

Marijan Mauko, rojen 2.12. 1935 v Zagrebu, odrasel pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah, od leta 1959 živi in dela, predvsem pa ustvarja v Mežici.

Po prihodu na Koroško je sodeloval v gledaliških skupinah, ki so šestdesetih letih dvajsetega stoletja delovale v Mežiški dolini, nato je bil pobudnik in sodelavec pri ustvarjanju literarne revije skupine delavcev Rudnika Mežica Šumc v okviru tedanje Tovarne opreme Mežica (TOM) v sklopu Rudnika svinca in cinka Mežica. Hkrati je likovno ustvarjal (kiparjenje, slikanje). Revija Šumc izhaja kot literarno glasilo še danes. To je starejši soimenjak mežiškega občinskega glasila Šumc.

Marijan Mauko je bil član Literarnega kluba Slovenj Gradec, kateremu je tudi predsedoval v letih 1985 do 1989. Med njegovim predsedovanjem so številni takratni člani Literarnega kluba izdali svoje pesniške prvence (Milena Cigler, Darja Kniplič, Slavka Dragolič...).

Leta 1995 je v Mežici začel cikel Večerov ob treski, literarnih in multimedijskih predstav. Skupina ljudi, ki te večere organizira, se je na pobudo Marijana Mauka 24.8.2002 organizirala kot Društvo literarno gledališče Treska Mežica. Prvi predsednik društva je postal Marijan Mauko. Januarja 2005 je s tega položaja odstopil iz zdravstvenih razlogov, ostal pa je član izvršnega odbora in umetniški vodja društva.

Marijan Mauko je do sedaj izdal naslednja samostojna literarna in raziskovalna dela:

Kipci generala Pepija, Tatrman (1988)

Gorje neumnemu in druge neumnosti (1991)

3. Čarovna metla - Haiku (1993)

Pocvetke (1997)

Tanka lunidov (1998)

Roža ognjena (2000)

Haiku, kaj je to haiku ? (2001)

Mavke srebrijo (2002)

Uta na soncu : prva slovenska zbirka ut (2002)

Sklepani srpi (2005)

11. Haiku, kaj je to naivku? (2006)

Središče njegove literarne ustvarjalnosti in raziskovanja so japonske pesniške oblike (haiku, tanka). Je aktiven član združenja slovenskih haiku pesnikov. Raziskuje koroško bajeslovje in ljudske šege (tatrman, škopnik).

Objavil je veliko število člankov z literarno in strokovno vsebino v različnih periodičnih tiskih (Odsevanja, Prepih, Koroški fužinar, Srp...).

Ukvarja se tudi s fotografijo. Plod njegove fotografske ustvarjalnosti so številne razstavljene fotografije na okenskih policah stavbe Občine Mežica in predstavitev fotografij "Pozdrav iz Mežice" 9.9.2005, na kateri je podal tudi zamisel o razširitvi turistične ponudbe Mežice in spektra razglednic našega kraja.

Je dobitnik Priznanja občine Mežica za življenjski prispevek na področju kulture za leto 2005.

Morda najpomembnejši, čeprav manj opazen in objektivno dokazljiv za ljudi, ki niso neposredno udeleženi, pa je Maukov vpliv na ustvarjalnost drugih, saj deluje kot katalizator, pospeševalec umetniškega snovanja ljudi v njegovi okolici. Mauko je sposoben iz ljudi izvabiti pogum in sposobnosti, za katere niti sami ne vedo,da jih imajo. Tako je pripomogel k nastanku številnih literarnih del in že omenjenih literarnih večerov.

Marijan Mauko, nagajivo mežiško mežikajoči poet,kot ga je označil pesnik Jože Kos , je vsestranski umetnik, ki so ga poimenovali Kulturni žarilnik, je pesnik in poznavalec japonskih pesniških oblik, je človek, ki

zna druge navduševati za umetniško snovanje, organizator, ki je v Mežico privabil intelektualne avtoritete, kot so Kajetan Kovič, dr. Alojz Ihan, dr. Silvija Borovnik, Jože Hudeček, dr. Miklavž Komelj, Maja Vidmar, mag. Vinko Ošlak in drugi, je vztrajen iskalec prezrtih, zamolčanih in zanikanih ustvarjalcev ter stvaritev (Janez Vesel Koseski , Pavel Knobel,...) . Je človek, ki smo ga Mežičani in Mežičanke na srečo srečali. Za mnoge je ikona upora proti pusti sivini vsakdana. Skratka, je Marijan Mauko.

SLIVE CVETIJO

Verižica - kolektivna umetnina japonskih mojstrov haiku. Prvi prevod v slovenščino : Marijan Mauko v knjigi Haiku, kaj je to naivku? (2006).

Poslovilna za Otokunija.

1.

Slive cvetijo.

In tukaj v Moriki

že dobiš krompir.

Bašo

2.

S klobukom iz ličja

Gre v pomladno jutro.

Otokuni

3.

Škrjanček poje –

to je za poljedelstvo

res naboljši čas.

Činseki

4.

Cmok za praznik pomladi

je za kmeta velik dar.

Sodan

5.

Sedi v kotu,

tipa boleče lice. (zob)

Bleda lunica.

Otokuni

6.

Jesen: in gost od zgoraj

se je odpravil na pot. (zob)

Bašo

 

7. Črnjivca, ki je (izdrti zob)

bil spuščen na svobodo,

ni več videti.

Sodan

8.

Čez zeleno rižnico

pihlja nežna sapica.

Činseki

9.

Sleme Suzuki

sem prvič prekoračil

še kot mlad menih.

Bašo

10.

Vodja tabora kriči –

le kdo bi to tokrat bil?

Otokuni

11.

V zajčjih urah (5 – 7h)

formira v polmesec

Koniši čete. (vojskovodja)

Činseki

12.

               Stokanje med borovci.

Bori dihajo tiho.

Sodan

13.

Pesmi, pesmice

trakovi na grmovju (papir)

na listju bička.

Otokuni

14.

Vrabci beže v strahu;

Oster krik srakoperja.

Čigecu

15.

Roki si greje,

zariti v kimono.

Luna jesenska.

Bončo

16.

Nepredvidljiva plima -

daleč tam buči morje.

Otokuni

17.

Preprime kopje

pokončno – temni se čez

cvetoče morje.

Kjorai

18.

Zdaj bo pepel potresel.

Tam, kjer ni več repice.

Bončo

 

19. Lep pomladni dan

po branju sutre nese

pult v celico.

Masahide

20.

Se drenjajo pred javno

kuhinjo, da bi jedli.

Kjorai

21.

Naglavna ruta

ima všito na oglu

plavo znamenje.

Hanzan

22.

Njuno burno slovo in

glasno kokodakanje.

Toho

23.

Brezskrbna trojka

ne vidi, kaj vse preti

njihovi zvezi.

Hanzan

24.

Kot da sem vlažen papir,

sem zdaj neuporaben.

Toho

25.

Okrušen meč je

kot školjka v zaboju,

polnem orodja.

Hanzan

26.

Na zadnji dan v letu

prižge luč na oltarju.

Empu

27.

Tukaj pristane,

pa novic ni nobenih (o vojni)

plaža pred Sumo.

Ensui

28.

Si obleče in zapne

svoj praznični telovnik.

Hanzan

29.

Za to poletje

bomo staro pahljačo

spet obnovili.

Empu

30.

Odstavil je sojino

omako, da gleda ščip.

Ensui

31.

Ta kašelj poznam.

Ta bo od soseda s

skupne verande.

Toho

32.

Čim daljša je skupna pot,

bolj pravi je vaš obraz.

Empu

 

33.

Stil brez pravil je

lakast zaboj Aize –

le ročna spretnost.

Ranran

34.

Tanka plast snega je na

mojih vrtnarskih coklah.

Šiho

35.

Za rožni praznik

tudi tokrat ne manjka

cink nevarnosti.

Jusui

36.

Kakor, da lutke veter

pomladanski barvajo.

Uko (pesnica)

HAIKU IN NAIVKU - ODLOMKI IZ ESEJA O NAIVKU

Zgodba v japonskem haiku je samozadostna. Haiku je stalna nerimana – (lahko pa je - blank verz) pesniška oblika. Je sedemnajst zložna trivrstičnica s 5-7-5 zlogov; brez naslova, ker je naslov četrta vrsta pesmi; tudi, če je za naslov prva vrsta pesmi.

Če je le en zlog preveč ali premalo (neregularen) v kateri od treh vrst, pesem ni haiku, ampak je naivku.

Naivku je vsaka avtorska pesem ali prevod, ki jo avtor ali prevajalec prodaja za stalno pesniško obliko, čeprav nima predpisanega števila zlogov v vrsti in vrst za posamezno stalno pesniško obliko, nima predpisane rime ali ima naslov, ki za pesem ni predpisan; v tem primeru za haiku.

Kvazi kritiki naivku obdelujejo, kot da je original.

Zakaj ime naivku? Z naivkom ni nič narobe: ker tudi naivci likovne umetnosti ne upoštevajo realnih razmerij med likovnimi sestavinami. Naiva v likovni umetnosti je otrok zahodnoevropskega realizma. Po stiku s holandskim realizmom so tudi japonski slikarji okiy padli v naivo, npr. slikar Okyoa Maruyama 1733 – 1795 iz Kyota.

Zaradi naivku so naivkujisti ogorčeni: češ, da je izraz žaljiv. Pozabili so na likovne umetnine nai-vcev. (Glej: ENCIKLOPEDIJA NAIVNE UMETNOSTI SVETA, 1984.) Rosseau, Bombois, Gauguin, Generalič, Tisnikar in množica mojstrov je po svetu. Naivku haiku mojstre bo šele potrebno raziskati in ovrednotiti.

Množičnost likovnih naivcev je začela usihati okrog 1990. Se pravi, da medijem niso več zanimivi. Se bodo tudi naivku pesniki izpeli?

 

 

VEČER JE FINANČNO PODPRLA OBČINA MEŽICA, TEHNIČNO PA ELSTIK D.O.O. IN GOSTILNA KREBS.