DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONZORJI

NASLEDNJI

 

V PETEK, 22. AVGUSTA 2003

SMO VAS POVABILI V KNJIŽNICO OSNOVNE ŠOLE MEŽICA

NA VEČER, POSVEČEN KITAJSKI LIRIKI.

KITAJSKA KNJIŽEVNOST

Kitajska književnost v najširšem pomenu obsega poleg pravih literarnih zvrsti še zgodovinske, filozofske in moralistične spise, zbirke aforizmov, potopise, komentarje... Njeni začetki so nerazjasnjeni. Po mnenju nekaterih znanstvenikov segajo v sredino 2.tisočletja pred našim štetjem.

Prva ohranjena knjižna dela izvirajo iz 6. stoletja pred našim štetjem.Na razvoj kitajske književnosti v staremin srednjem veku so močno vplivali trije veliki filozofski oz.religiozni sistemi,ki so obvladovali duhovno življenjeKitajske skozi več tisočletij : konfucianizem, taoizem in budizem. Ustanovitelj konfucianizma Konfucij (živel v letih 551 – 479 pred našim štetjem) je oprl svoj nauk na stare kitajske religiozne in literarne tradicije, ki jih je zbral in ohranil potomcem v več zbirkah (5 kanoničnih knjig konfucianizma). Konfucianizem je vplival predvsem na kitajsko dramo in roman. Taoizem je utemeljil Laotse (živel okoli leta 300 pred našim štetjem). Njegov filozofski nauk je ohranjen v zbirki aforizmov Tao-te-king. Taoizem je močno vplival na kitajsko liriko in slikarstvo. Podoben vpliv je imel budizem, ki se je na Kitajsko širil iz Indije.

Od zvrsti, ki jih je razvila kitajska književnost, se je najprej in najbolj trajno razmahnila lirika. Stara kitajska literarna tradicija jo je priznavala za najvišjo in edino pravo umetniško zvrst, medtem ko je dramo in roman vrednotila precej nižje. Najstarejši teksti segajo v sredo 2. tisočletja pred našim štetjem. Ohranili so se v pesniški zbirki Ši–king (Knjiga pesmi). Zbirka vsebuje žrtvene in ritualne himne, umetne in ljudske pesmi. Najpomembnejši del Ši-kinga so ljudske pesmi, med njimi predvsem ljubezenske in socialne, ki govore o vojni. Ši-king je močno vplival na vso nadaljnjo kitajsko liriko.

(Janko Kos, Stane Mihelič, Dušan Pirjevec : Svetovna književnost, berilo za srednje šole, MK , 1966)

Konfucij je v svoji vzgoji pripisoval pesništvu posebno vlogo : »Vzgoja se začne s pesništvom, utrdi ji pravilno vedenje (samoobvladovanje), glasba pa jo okrona...Če se ne priučiš pesništva, ne bo tvoj jezik nikoli omikan.«

(Dr.Bratko Kreft, Kitajska lirika, DZS, 1972)

Li-Tai-Po, eden izmed klasikov kitajske lirike, je umrl leta 763 po pestrem življenju – bil je prijatelj cesarja, padel v nemilost, živel v izgnanstvu in se smel vrniti, vseskozi pa z veseljem gledal v kozarec. Po legendi se je pred smrtjo vozil s čolnom, vinjen segel po odsevu meseca v vodi, čoln se je nagnil in pesnik je padel v vodo. A pripluli so delfini in geniji in ga ponesli v nebesa. Njegova pesniška slava je naredila iz njega polboga, saj mu je ljudstvo postavilo celo svetišče, kar je menda edini primer v človeški in literarni zgodovini.

Kljub samovladi cesarjev, ki so bili božji sinovi in namestniki, je že v najstarejših pesmih najti izraze ljudskega trpljenja, godrnjanja, upornosti. Zato ni presmelo trditi, da ima kitajska književnost najstarejšo socialno-puntarsko liriko na svetu, ki gre kot rdeča nit iz davnih časov skozi stoletja v naš čas.

(Dr.Bratko Kreft, Kitajska lirika, DZS, 1972)

 

VEČER KITAJSKE LIRIKE SMO PRIPRAVILI :

POVEZOVALCA :

MARJETA TASIČ ,

TOMAŽ SIMETINGER

BRALCA PESMI :

AJDA VASLE ,

ANDREJ LOJEN

TEHNIKA :

PETER PERUZZI

VEČER JE PRIPRAVILA AJDA VASLE.

HRANA : RESTAVRACIJA KITAJSKA SREČNA ZVEZDA , POLJANA PRI PREVALJAH

     

Ajda Vasle                                                               Andrej Lojen

Tomaž Simetinger                              Marjeta Tasič

 

 

Peter Peruzzi

 

 

 

 

POČITEK NA GORI

Razgubile so se že meglice,

odletele so čez gaje ptice.

Le King-Tinga mirni vrh in jaz

zreva drug si drugemu v obraz.

 

(Li-Tai-Po)