DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA

vas je vljudno povabilo na večer ob treski

PANDORINA SKRINJICA,

ki je bil v petek, 24. julija ob 20.00 v dvorani Gostilne Krebs v Mežici.

Odkrivali smo stare zgodbe, ki bogatijo sodobno besedišče, pa se jih včasih niti ne zavedamo.

 

Z vami smo bili bralci:

MARJETA HOHNJEC – ZVONAR

PETRA ŠTIRN – JANOTA

AJDA VASLE

in PETER PERUZZI, ki je večer pripravil.

 

Za prijetno glasbo je poskrbel ŽAN PRATNEKAR.

 

Hvala OBČINI MEŽICA, ki je večer finančno podprla,

podjetju ELSTIK d.o.o., GOSTILNI KREBS, gospodu župniku Francu Linasiju in

podjetju BIT - računalniški inženiring.

PANDORINA SKRINJICA

»Iz zgodb izvirajo številni izrazi, rekla, pregovori, ki jih v prenesenem pomenu tudi danes pogosto uporabljamo v vsakdanjem življenju, da bi z njimi označili nekatere aktualne dogodke in pojave, posebne človeške lastnosti, značaje ljudi, njihova dejanja idr.

Ob pomanjkljivi klasični izobrazbi se večkrat zgodi, da nekatere izmed njih napačno uporabimo. Če pa že poznamo njihov današnji preneseni pomen, ne poznamo njihovega izvora.«

(Iz uvodne besede Janeza Mušiča k knjigi Marjana Kovačeviča Beltrama: Jakobova lestev in druge zgodbe)

Babilonski stolp

Po vesoljnem potopu je Noe s svojimi sinovi naselil Zemljo, jo obdeloval in zasadil vinograd. Noe je potem živel še tristo petdeset let, skupaj torej devetsto petdeset let. Imel je številno potomstvo in ljudje so se razširili po vsej Zemlji. Naselili so tudi ravnino Sinar, današnjo Mezopotamijo. Vsi so govorili isti jezik in uporabljali iste besede. Obilje pa jih je zapeljalo v prevzetnost in ošabnost. Sklenili so sezidati mesto in stolp, ki bi segal do neba, da se ne bi razkropili po Zemlji. Iz slame in blata so izdelali opeko, jo žgali na soncu, zemeljsko smolo pa so uporabljali za malto. Bog je spoznal, da ljudi v njihovi nečimrnosti in spletkarjenju ne bo nič zaustavilo. Zato je zmešal njihove jezike, tako da odtlej niso več razumeli drug drugega. Vsak je govoril svoj jezik, zato tudi niso mogli nadaljevati gradnje babilonskega stolpa. Ljudje so se razkropili po Zemlji, od stolpa pa je ostal samo kup razmetane opeke. Tudi mesto so nehali graditi. Odtlej se je imenovalo Babel ali Zmešnjava.

Ta biblijska zgodba ima verjetno zgodovinsko osnovo. V Mezopotamiji so namreč odkrili ostanke tempeljskih stolpov, nekakšne stopničaste piramide, ki so jih imenovali zigurati. Največji stolp je bil v Babilonu, kjer so tamkajšnji ljudje častili svoje bogove. Za današnje razmere gotovo ni bil visok, saj je meril le 90 metrov. Sicer pa je bil Babilon za takratne Izraelce grešno mesto.

Izraz Babilon uporabljamo v vsakdanji govorici za velik nered, zmešnjavo; z izrazom babilonska zmešnjava pa označujemo veliko mešanico jezikov, narodov in ras na enem mestu.

( Iz Marjana Kovačeviča Beltrama: Jakobova lestev in druge zgodbe)

Živeti na veliki nogi

(Bogat si in na veliko zapravljaš.)

V strogi plemiški hierarhiji so nekdaj veljala stroga pravila medsebojnega razlikovanja. Pravila so določala tudi, kako dolge konice na čevljih sme nositi kak plemič. Višji plemiči so nosili daljše kot nižje plemstvo. Čevlji člana kraljevske rodbine so merili 62 cm, vojvodovi 50 cm, baronovi pa niso smeli presegati 40 cm. Tako sta se imenitnost in z njo bogastvo merila po dolžini čevljev. Dvorni norček pa, ki se je smel norčevati iz vsega, tudi iz dolžine plemiških čevljev, je imel čevlje tako dolge, da so bili kar nazaj zavihani.

Do danes je ostala v rabi rečenica - živiš na veliki nogi, kar pomeni, da se delaš imenitnega in živiš kot bogataš.

Medvedja usluga

Stara basen pripoveduje, da je nekoč kmet rešil medveda in ta mu je bil za to dejanje hvaležen. Želel mu je izkazati hvaležnost. Ko je nekega dne kmet zaspal pod drevesom, mu je na nos sedla muha. Medved je želel pregnati muho s kmetovega nosu, zato je krepko zamahnil po njegovem nosu. Udarca nista preživela ne muha ne kmet.

Še danes zato pravimo medvedja usluga dejanju, ki je sicer nare-jeno z dobro namero, a naredi več škode kot koristi.

(Dušica Kunaver: Slovenske rečenice – za uho si jih zapiši)

 

Žan Pratnekar

 

 

Od leve: Peter Peruzzi, Marjeta Zvonar Hohnjec, Petra Štirn Janota, Ajda Vasle, tresko prižiga Marijan Mauko

Peter Peruzzi, Marjeta Zvonar Hohnjec

Od leve: Peter Peruzzi, Marjeta Zvonar Hohnjec, Petra Štirn Janota, Ajda Vasle

 

Od leve: Peter Peruzzi, Marjeta Zvonar Hohnjec, Ajda Vasle, Žan Pratnekar, Petra Štirn Janota