DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA

VAS   JE VLJUDNO POVABILO

V SOBOTO, 26. JUNIJA 2010 OB 20.00 uri V DVORANO GOSTILNE KREBS

NA AVANTURISTIČNI VEČER

»S KAJAKOM OD IZVIRA DO IZLIVA DRAVE«

Prireditev je finančno podprla Občina Mežica.

Pomagajo Elstik d.o.o., Gostilna Krebs in KOPA d.d.

Vaš prispevek: 3€

 

O SPUSTU...

Želja o spustu po reki Dravi se je pojavila spomladi leta 2004, ko sem se v Dravogradu peljal čez most in videl reko, kako mirno teče svojo pot.

Med iskanjem odgovorov na svoja vprašanja smo spoznali določena dejstva, med katerimi so bila nekatera kar presenetljiva. Najbolj nas je presenetila dolžina Drave, ki izvira na Toblaškem polju v Italiji in na svoji 720 kilometrov dolgi poti prečka pet držav in se izliva v reko Donavo pri kraju Aljmaš pri Hrvaško-Vojvodinski meji. Prav tako je zanimiv izvor imena reke, ki izhaja iz praslovanske besede Draua in pomeni rečno korito.

Spust se je začel v jutranjih urah 9. julija 2005 na izviru Drave. Po neprespani noči smo bili optimistični, saj je po nekaj dneh dež ponehal. Drava je bila kalna, visoka in deroča, vendar sva glede na količine dežja pričakovala hujše. Tako sva se podala na pot, približno en kilometer peš, nakar sva zajahala kolesa, saj Drava ni plovna vse do Lienza. Za plovbo do Špitala pa je potrebno spremstvo enega izmed klubov, ki ima za to ustrezno koncesijo. Tako sva prvih 120 kilometrov prevozila po kolesarski stezi R1, ki poteka od izvira pa vse do Dravograda. V poznih popoldanskih urah sva vsa nestrpna sedla v kajak in se podala proti prvi izmed enaindvajsetih hidroelektrarn. Razburjenje in strahospoštovanje do reke je bilo še toliko večje, saj sva bila v kajakih oba začetnika in so to bili za naju prvi kilometri.

Visoka voda nama je na nekaterih mestih resno grenila življenje, saj se ji na reguliranih delih nisva mogla približati in sva zaradi tega nosila kajake tudi po nekaj sto metrov. Po drugi strani nama je visok vodostaj omogočal relativno hitro in enostavno vožnjo po stari rečni strugi, saj ima le ta na nekaterih delih samo toliko vode, kot jo zahteva biološki minimum. Pravo moč velike vode sva čutila po prečkanje zadnje elektrarne in ob sotočju Drave in Mure, kjer je tok reke neoviran. Tukaj sva se prvič srečala z nevarnimi vrtinci. Takšni vrtinci se pojavijo brez vsakega opozorila. Sredi 'mirnega toka' reka zavre.

Predzadnji dan sva prenočila pri kraju Donji Miholjac, kjer Drava zavije od madžarsko-hrvaške meje. Slednje je pomenilo konec strahu pred organi zakona, saj sva zadnjih 200 kilometrov plula brez dovoljenja. Hkrati pa se je začel strah pred minskim poljem, ki so ga označevale table 'Mine, ne prilazite' in so se raztezale vse do izliva v Donavo pri kraju Aljmaš. Cilj sva dosegla 17 julija 2005 približno ob štirih popoldne, nakar je sledilo kratko in iskreno slavje ter vožnja domov.

Rok Barbič

Z VAMI SMO BILI:

ROK BARBIČ

DAMIR OCEPEK

in

LOVRO VREŠ

ki sem nocojšnji večer tudi pripravil.

Marijan Mauko prižiga tresko.

.

Damir Ocepek, Rok Barbič, Lovro Vreš

Damir Ocepek, Rok Barbič, Lovro Vreš

Damir Ocepek, Rok Barbič, Lovro Vreš, Helena Veršnik

Damir Ocepek, Rok Barbič, Lovro Vreš - Konec dober, vse dobro...

 

Večer je finančno podprla OBČINA MEŽICA. Hvala tudi podjetjema ELSTIK D.O.O., KOPA D.D. in GOSTILNI KREBS.