DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

Vas je vljudno povabilo

v petek, 29. novembra 2008 OB 19:00 uri

V dvorano GOSTILNE KREBS v Mežici

 na večer ob treski

SKOZI ADVENT.

Spoznavali smo adventne šege pri nas in pri sosedih.

 

Pol ure pred prireditvijo in po njej je bil odprt MALI

ADVENTNI BAZAR.

Večer je finančno podprla Občina Mežica, pomagali so še  Gostilna Krebs, Kopa, hiša bistrih rešitev, družina Kobolt  in Elstik d.o.o.

 

SKOZI ADVENT

Po Andrejevem(30.november) se dnevi zmerom kasneje prebujajo iz meglene nočne teme in zmerom prej prehajajo v hladni somrak večera. Narava je obmirovala, sonce komaj kdaj predre meglo in oblake, moč mu pojema.

V hladu in temi se za človeka skrivata tajinstvenost in groza. Človeška narava teži za soncem in svetlobo, zato je naš davni prednik tem bolj občutil mrtvaško vzdušje časa pred zimskim kresom. Izoblikoval si je predstave o duhovih svojih prednikov, ki da v tem času prihajajo nazaj na svet. Trepetal je v strahu, da bo pojemajoče sonce nazadnje ugasnilo. Čutil in slutil je neznane moči, ki se v tem času gibljejo v naravi, in se zatekel k čaru, da bi se zavaroval pred vsem, kar mu je grozilo.

Krščanstvo je prineslo luč in toploto v ta nekoč temni in mrtvaško hladni čas. Predstavam o dušah rajnikov je dalo nov smisel, ki je poln tolažbe. Novo pojmovanje stvarstva je rodilo zaupanje v stalnost menjav v naravi. Predvsem pa je svetla in topla vera v rojstvo Odrešenika in v odrešenje slehernega človeka stopila na mesto nejasnih , grozljivih predstav, ki so oživljale v tem času vsakdanji svet našega prednika.

Krščanstvo seveda ni izbojevalo dokončne zmage nad poganskim svetom. Zavedno ali nezavedno je hranil slovenski človek dobršen del poganske dediščine, ki je stoletja krščanstva niso mogla iztrebiti in vztraja celo v novih časih. Korenine poganskih verovanj tiče pregloboko, da bi jih Cerkev lahko izruvala, zato jim je raje dala nov smisel. Nekatera verovanja pa so izgubila pomen in ohranila zgolj obliko.

Toda nekdanji strah se je vendarle razpršil in v temi sije luč iz jaslic. Tema se je umaknila svetlobi, strah veselju. Čas pred božičem imenuje Cerkev ADVENT, prihod. To ime se je udomačilo tudi med našim ljudstvom. Na praznik Odrešenikovega »prihoda« so se kristjani že od nekdaj posebej pripravljali. Najstarejši način priprave na božični praznik je bil post. Le-ta se je začel sprva že ob Martinovem, 11. novembra. Postili so se ob ponedeljkih, sredah in petkih. V cerkvi v adventu vlada resna, vijoličasta barva, ženitovanj ni, tudi fantovskega petja na vasi nekdaj niso trpeli. Adventni čas obsega štiri nedelje oziroma tedne, včasih jih je bilo pet. Polagoma so mu verniki dodali simboličen pomen: spominjal naj bi na štiri tisočletja od Adama do Jezusa Kristusa, ko je ljudstvo čakalo Mesijo.

Advent je čas duhovne in zunanje priprave na božič. Poleg posta in drugih spokornih vaj je obiskovanje jutranjih maš, ki se imenujejo tudi zlate maše, zornice, svitne, svitanice … glavna duhovna priprava. Nekdaj so k svitnam ljudje zahajali tako množično, da so bile cerkve bolj polne kot ob nedeljah.

Advent pa je tudi čas zunanjih priprav na božič. Posvečeni so jim bili zlasti večeri: ženske so nekdaj delale papirnate rože za okrasitev bogkovega kota, moški pa so rezljali jaslice.

 

Z VAMI SMO BILI:

SARA KOBOLT,

DORICA VASLE,

METKA ZVONAR HOHNJEC,

LOVRO VREŠ,

PETER PERUZZI,

ANDREJ LOJEN,

DOMEN VREŠ,

IN

AJDA VASLE,

ki je večer tudi pripravila.

Sara Kobolt

Ajda Vasle, Andrej Lojen, Metka Zvonar Hohnjec, Lovro Vreš, Dorica Vasle, Peter Peruzzi

Andrej Lojen, Metka Zvonar Hohnjec, Lovro Vreš, Ajda Vasle, Domen Vreš, Dorica Vasle, Klemen Ramšak, Peter Peruzzi, Andraž Zvonar, Sara Kobolt

SODELAVCI MALEGA ADVENTNEGA BAZARJA:

DORICA VASLE,

MOJCA ODERLAP,

JANJA GRADIŠNIK,

METKA ZVONAR HOHNJEC,

AJDA VASLE,

FILIP DLOPST,

PETER PERUZZI,

ŠTEFAN ERJAVC,

ANDRAŽ ZVONAR,

KLEMEN RAMŠAK,

ERMIN LUJINOVIČ.

Utrinek z bazarja

Publika

V slogi je moč!

Če je treba, prinesemo tudi klavir!

 

Foto: Štefan Erjavc