DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONZORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

 

 

2. 4. 2005 , DVORANA GOSTILNE KREBS:

PREŽIHOVE MATERE

 

V slovenski literaturi imajo matere posebno mesto. Pogosto so mučenice kot Tavčarjeva Barbara v Visoški kroniki, ki ob grobem Polikarpu Khallanu živi svoje tiho življenje. »Koliko je prejokala ta mučena ženska, ve samo Mati božja, ki je štela v nočeh solze ponižne in v trdo usodo vdane matere,« je zapisal pisatelj.

Tudi Cankar je z likom Francke ustvaril pretresljivo podobo ženske in matere.Obe vlogi je  pisatelj združil,ki v enaki meri vsebujeta dobroto, pravičnost in lepoto.Franckina plemenitost je usmerjena v dobro njene družine in otrok; zaradi njih sprejme nase tudi prosjačenje in ponižanje.Poveličuje jo trpljenje: njeno življenje je splet tihega hrepenenja, teka za nikolidohitenem vozu v lepše življenje, in neizogibnem razočaranju, ko se otroci drug za drugim vračajo na klanec siromakov, na klanško socialno bedo.

Prežihove ženske in matere so drugačne, on je pisatelj drugačne vrste.Življenje, ki ga je gledal v mladosti, se mu je globoko vtisnilo v spomin in dušo.Kmečki svet ne gleda površno blagohotno, marveč ga pozna v vsej njegovi prvobitni resničnosti, predvsem seveda ubožni,kajžarski, bajtarski in najemniški sloj. Prežihov junak je naraven, prabiten, bolj uklenjen vnaravo in zgodovinsko dogajanje kot v neke globinske duševne stiske in skrivnosti.

Take so tudi literarne junakinje.Munkova Mojcka, ki jo premaga opojna vigredna noč, in postane prej Tonačeva, kot je stopila pred oltar.Vsa se je predala materinstvu in gruntu in drobna, kakor je bila, je omagala pri sedmem porodu.

Černjakova terba – slaboumnica – se prvinsko, z živalskim nagonom bori za svojega Vuheja,ko ji ga vzamejo.Otrok postane predmet izsiljevanja,nočejo videti in čutiti materine bolečine.

Meta pa izpove svojo čisto ljubezen in izbori za vse pankrtske matere pravico do svobodne ljubezni, ki ji nobena oblast nima pravice postavljati pregraj. Meta prerašča v simbol…ni lepo ljubezni hrepeneče lepa Vida, je podoba velike materinske ljubezni; je ponosna, ljubeča skrbna mati, brez sovraštva.

(Silva Sešel)

Odlomke iz Prežihovih del, ki govorijo o materah, je izbrala Silva Sešel, interpretirale pa so jih :

Liza Kacl kot Samorastniška Meta

Liza Kacl

Janja Gradišnik kot Munkova Mojcka

Milan Kamnik, Janja Gradišnik

in

Ajda Vasle kot Černjakova terba.

Ajda Vasle

Glasbeni gost je bil koroški kantavtor Milan Kamnik.

 

Milan Kamnik

Milan Kamnik, Janja Gradišnik, Liza Kacl

Sodelovala sta tudi Marjeta Tasič in Peter Peruzzi.

 

                                          

Milan Kamnik,Peter Peruzzi , Liza Kacl                                                                                                             Liza Kacl, Marjeta Tasič, Peter Peruzzi