DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

 

 

30.7.2005  OB 20.00 V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI:

PERZIJSKA POEZIJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od leve : Peter Peruzzi, Ajda Vasle, Marjeta Tasič, Tomi Simetinger, Ermin Lujinovič

VEČER JE PRIPRAVILA AJDA VASLE.

BRALI SO : MARJETA TASIČ, TOMI SIMETINGER, PETER PERUZZI IN AJDA VASLE.

GLASBO JE PRISKRBEL PETER PERUZZI.

ZA RAČUNALNIKOM: ERMIN LUJINOVIČ.

 

Stari Bližnji vzhod so imenovali tudi zibelka zahodne civilizacije. Tamkajšnji prebivalci so odkrili kmetijstvo, kolo, pisavo in abecedo. Ozemlje, imenovano Bližnji vzhod, obsega dežele na vzhodnih obalah Sredozemskega morja, vključno z današnjo Turčijo, Iranom, Egiptom (nekdanja Mezopotamija, h kateri sta sodili Babilonija in Asirija). To kmetijsko bogato območje včasih imenujemo tudi PLODNI POLMESEC.

Izraz PERZIJA izhaja iz grškega imena za jugozahodni del iranske planote - Persis, po perzijsko FARS. To je področje okoli današnjega Perzijskega zaliva. Od l.1934 se država, ki je bila prej Perzija, imenuje IRAN.

Perzijci so etnična skupina Irancev, občasno pa to oznako uporabljajo tudi za druge prebivalce Irana. Strokovno pa so Perzijci le Iranci, ne pa tudi Kurdi, Luri, Beludži. Sprva so bili nastanjeni v pokrajini Fars, zibelki stare perzijske države.

Perzijska književna tradicija sega v čas, ko so se Perzijci ločili od skupnega indoiranskega debla arijskih narodov. Po izročilu, hipotezah in tradiciji je bilo to pred približno 4000 leti.

NOCOJ BO GOVORA O LJUBEZNI

Nocoj bo govora o ljubezni

in jutri zvečer prav tako.

Pravzaprav

ne vem za nič bolj primernega,

o čemer bi lahko govorili,

dokler ne bomo

umrli!

Hafis