DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONZORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

 

V PETEK, 5. MARCA 2004

SMO VAS POVABILI V DVORANO GOSTILNE KREBS NA VEČER Z NASLOVOM

NA GREGORJEVO SE ŽENIJO PTIČKI.

 

Izvedeli smo, kdaj se ženijo ptički. Poslušali smo ljubezenske pesmi slovenskih pesnikov in kitarsko glasbo. Spoznavali smo simboliko cvetlic.

Z VAMI SMO BILI:

BRALCI:

JANJA GRADIŠNIK

MARJETA TASIČ

TOMAŽ SIMETINGER

PETER PERUZZI

AJDA VASLE

KITARO JE IGRALA:

TJAŠA KITEK

BESEDILA  JE IZ KNJIG TRISTO LJUBEZENSKIH, VRAŽEVERJE SVETA (D.J.OVSEC) IN VELIKA KNJIGA O PRAZNIKIH (D.J.OVSEC) IZBRALA IN PRIPRAVILA AJDA VASLE.

 

LJUBEZEN

Od tebe dalje štejem svoje dni.

In nič ne maram, če mi bo živeti

le toliko, kot je metulju dano:

glej, svet je pisan in nebo prostrano

in poldan je in toplo sonce sveti

in dolgo je, še dolgo do noči.

                                    Lojze Krakar

 

Od leve : Peter Peruzzi, Janja Gradišnik, Tjaša Kitek, Tomaž Simetinger, Ajda Vasle, Marjeta Tasič.

Najprej  nekaj besed o gregorjevem. Pri nas še velja, da se ptički ženijo na gregorjevo – 12.marca. Ko je še veljal stari julijanski koledar, je namreč Gregor, sicer znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno res že toplo. Ta svetnik je bil v resnici papež Gregor Veliki , ki je umrl leta 604. Vpeljal je nov koledar , ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. Gregorjevo se je z novim koledarjem premaknilo nazaj.

Ljudstvo pravi, da se med ptiči najbolj mudi kosu. Zato na Dolenjskem rekajo takole: Če je o svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju. V ljubljanski okolici menijo, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica. V Zilji in Beli krajini iščejo otroci pod grmovjem »barilček« in »povitičko«. Spomin na gregorjevo v Beli krajini najdemo tudi v Župančičevi Dumi : Na Gregorjevo – otec, še veš? –se ptički ženili so... Ptički se ženijo tudi na Vincencijevo (22.januar) in Valentinovo(14. februar) , vendar v različnih pokrajinah različno »razvpito«.

Zaljubljenosti pritiče pomlad, pomladi pa cvetice. Skoraj vsaka cvetlica je povezana s kakšno vražo. Izvor nekaterih je mogoče razvozlati, drugih ne. Kot splošno pravilo velja, da cvetje, ki ga komu podarimo, le-temu prinaša srečo. S to zavestjo so cvetje podarjali že stari Egipčani, Grki pa so navado zanesli v Evropo. Vedno je bilo tudi pomembno, da ne smeš prinesti domov, torej v notranje prostore, cvetja, ki v tistem času ne cveti. S tem bi motil naravni red, čeprav ni nujno, da se ljudje tega vzroka še zavedajo. Kdor to stori, tvega nesrečo. Slaba tolažba za današnji čas, ko pozimi kupujemo holandske narcise in tulipane!

 

V cvetličnem jeziku pa se da tudi marsikaj povedati. Če podarimo španski bezeg, pravimo:  Ne pusti me čakati!

 Dragušec pomeni: Nisem te hotel razžaliti!

Bršljan: Velika ljubezen.

Spominčica: Spominjaj se me.

Reseda : Bolj od tvoje lepote ljubim tvojo dobroto!

Osat :Vsega je konec med nama!

Kumina : Izdana sva!

Deteljni cvet: Vzeti se ali ne, to je zdaj vprašanje!

Mak: Ohrani najino skrivnost!

Perunika:Tvoj pogled je moje bolno srce zopet ozdravil.

Kokalj: O, da bi bilo tvoje srce tako lepo kot tvoj obraz!

Rožmarin: Moja krotkost je plačilo tvoje ljubezni.

Deteljno peresce: Pričakujem tvoj odgovor.

Travna bilka: Pisal sem ti!

Lovorov list: Ljubezen je zmagala!

Tako vsaj pravi slovenska razglednica z začetka 20. stoletja.

Regrat in marjetice uporabljajo dekleta, kadar »vedežujejo« o svojem ljubezenskem življenju. Po tem, kolikokrat je treba pihniti v regratovo lučko, da odleti vse seme, ugotoviš, koliko let te še loči od poroke. Število cvetnih listov marjetice, ki jih trgamo drugega za drugim, pa nam sporoča, ali nas kdo mara ali ne: »Ljubi me, ne ljubi me...«

Marjetico ali ivanjščico so imenovali srednjeveški astrologi za Venerino cvetlico. Je maskota in atribut tistih, ki so čistih misli in lojalni v ljubezni. Šopek marjetic , ki si ga izmenjata prijatelja, sporoča srečno razpoloženje. Če pa dekle zaspi s koreninico marjetice pod blazino, naj bi s tem pritegnila (odsotnega) ljubimca, da bi se vrnil k njej.

Vrtnica je »kraljica« naših vrtov.Zaradi izredne lepote, oblike, vonja in kontrasta med omenjenim in trni je vrtnica najpogostejši simbolični cvet na Zahodu in v celoti ustreza temu, kar na Vzhodu pomeni lotos. Je simbol ljubezni, še več – darovane ljubezni, čiste ljubezni. Zaradi simbolike regeneracije se je vrtnice že od antičnih časov nosijo na grobove. Po ljudskem verovanju je ženskega spola. Njene moči so ljubezenske, psihične. Prinaša srečo, varnost, mir. Uporabljali so jo za zdravilo in poživilo (rožno olje je še zdaj zdravilo in poživilo) in za ljubezensko prerokovanje. Ženske so, da bi dobile vpogled v svojo romantično prihodnost, vzele tri zelene liste vrtnic (šipka) in vsakega poimenovale po enem od ljubimcev. List, ki je najdlje ostal zelen, je bil odgovor na vprašanje, kateri je pravi. Cvetove dodajamo mešanicam za srečo. Pregnali naj bi tudi glavobol. Cvetni lističi, ki jih raztrosimo po hiši, naj bi umirjali osebne in družinske napetosti. Na vrtu posajena posebno lepa vrtnica lahko privabi vile.

Pelargonija, ljudsko tudi geranija, gorečnica, gorečka, je Venerina roža, njen element je voda. Pripomogla naj bi k plodnosti, zdravju, ljubezni in varnosti. Če pelargonije vseh vrst gojimo na vrtu ali balkonu ali imamo sveže natrgane doma v vazi, delujejo kot močno varovalo. Po ljudskem izročilu varujejo pred kačami, kajti : Kjer pelargonije rasejo, se kače ne pasejo. Gredice ali lončki rdečih pelargonij utrjujejo zdravje. Rožnate pelargonije uporabljajo za ljubezensko čaranje, bele pa povečujejo plodnost. Varnejši pa boste, če boste natrli s svežimi listi kljuke in okna.

Perunika ali iris je po svetu ženska roža, posvečena Veneri, Afroditi, Izidi, Heri, Iris, vendar tudi Ozirisu, med Slovani pa gromovniku Perunu. Očitno je to ime med nami dobila zaradi mogočne lepote, ne pa zaradi lastnosti, ki so ji simbolno pripisane. Korenino perunike že dolgo uporabljajo za iskanje in ohranjanje ljubezni. V ta namen nosimo s seboj celo korenino, uprašeno dodajamo čarovnim vrečkam ali pa jo potrosimo po rjuhah, oblekah, telesu in tudi okoli hiše. Perunikin prah privablja ljubezen.

Tudi astra je Venerina cvetlica, njena posebna moč pa je ohranjanje ljubezni. Nekoč je bila v obredih posvečena vsem bogovom. V stari Grčiji so jo npr. polagali na oltarje v templjih. Nasvet v zvezi z astro : nosite jo v ljubezenskih čarovnih vrečkah ali pa nosite cvet, da bo osvojili ljubljeno osebo. Z željo po ljubezni pa jo gojite na vrtu.

Čebulice gladiol so v antiki nosili s seboj v boj, ker naj bi preprečevale, da bi te sovražnik ranil.

Moči ciklame so povezane s plodnostjo, zaščito, srečo, pa tudi poželenjem. Pravijo, da kjer raste ciklama, zlo čaranje nima moči. V spalnici varuje ciklama spečega. Ženske so jo uporabljale takrat, ko so hotele čim prej zanositi, in za vzbujanje strasti. Cvetovi ciklame naj bi blažili bolečine žalostnega srca.

In zdaj vam bom izdala skrivnost, kako si brez cvetja pridobiti ljubljenega moškega. Recept je iz naše doline in če bi ga kakšna rada preizkusila, ji ga rade volje posredujemo v pisni obliki. Takole je : Ujeti morate močerada in ga tako dolgo cvreti na ognju, da ostanejo le kosti. Ena je podobna grabljicam. S temi grabljicami morate potem fanta ali moškega , ne da bi ta vedel – to je zelo pomembno! – malo pograbiti po hrbtu. Pri priči se bo zaljubil in vas vzel. Pa prosim, poročajte o uspehu. Pa še nekaj : MOČERADI SO REDKA VRSTA IN ZATO ZAŠČITENI !!!