DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONZORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

5.5.2006 V DVORANI GOSTILNE KREBS:

VEČER SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI Z BOGDANO HERMAN

SLOVENSKA LJUDSKA PESEM, KDO SI?

Ljudska pesem je že od nekdaj spremljevalka slovenskega človeka. Tako ga je spremljala v veselju in radosti, ob hudi uri in nesreči in ob plesu ter pobožnih obredih. Bila mu je spremljevalka tako v ljubezni, ko so fantje klicali svoje izbranke, kot v šaljivosti in zbadljivosti slovenskega človeka. Tudi ob najtemnejših trenutkih, celo ob smrti, so se ljudje zatekali k pesmi. S tem je pesem postala svojevrsten način komunikacije, ki se je razvijala skozi stoletja in stoletja, in se prenašala iz roda v rod. Bila je sredstvo, skozi katerega je slovenski človek na čisto svojstven način govoril o svojih najglobjih čustvih.

Zanimivo je, da se je pesem spreminjala skozi vso svojo zgodovino, pa vendar je ohranila vse do danes tisti svoj značilni melos, ki se mu lahko reče slovenski. Tako je postala stalnica ljudem, kljub temu, da so jo celo v sodobnih časih nemalokrat omalovaževali in zapostavljali. Zagotovo lahko pripišemo takšen način napačnemu razumevanju slovenske ljudske pesmi.Pogosto so jo namreč primerjali z umetno poezijo. Šele danes pa se počasi prebuja razumevanje, da je umetna poezija popolnoma drugačna in ljudske ne more ne nadomestiti niti razvrednotiti. Vsaka ima namreč svoje značilnosti. Sta enakopravni in neodvisni, četudi so možni medsebojni vplivi pri nastajanju.

Pa naj citiram še misel Zmage Kumer, ene najpomembnejših raziskovalk ljudske pesmi:

»Ljudska pesem je najstarejši del kulturne dediščine slovenskega naroda in hkrati sestavni del njegove današnje kulture, ker pomeni njene korenine. Narod je kakor drevo. Če mu porežeš veje, bo spet ozelenelo in še živelo, če pa mu izpodrežeš korenine, usahne.Drevo, ki je zakoreninjeno globoko v zemlji… Zemlji na kateri se je narod pred davnimi stoletji naselil in mu je postala domovina. Odtujiti se zemlji pomeni zavreči kulturno dediščino in svoj jezik, skratka vse to, po čemer se Slovenci razlikujemo od drugih evropskih narodov…«

Tomi Simetinger

Od leve : Tomi Simetinger, Ajda Vasle, Bogdana Herman

Foto: Ermin Lujinović

 

BOGDANA HERMAN

poje brez glasbene spremljave v glavnem tiste slovenske ljudske pesmi, ki obstajajo v notnih zapisih - objavljenih in neobjavljenih, ljudje pa so jih že pozabili. Umetnost avtorskega, ne ljudskega petja, je začela razvijati na pobudo dr.Zmage Kumer pred dvajsetimi leti. To je bil logičen nasledek njenega študija slavistike, pa tudi njenega petja protestniških pesmi v šestdesetih letih in sodelovanja v znamenitem ansamblu Salamander, v katerem so tedaj med drugim delovali tudi Lado Jakša, Tomaž Pengov, Jerko Novak, Milan Dekleva in drugi subtilni poznavalci slovenskega jezika in neizčrpnih možnosti interpretacije glasbenih podlag. Od tedaj zna zapeti čez sto pesmi iz vseh slovenskih pokrajin ter iz italijanskega, avstrijskega in madžarskega zamejstva. Posebej jo veseli interpretacija ljubezenskih in pripovednih pesmi, v katerih išče pritajene vzporednice evropskega izročila in zgodovine Zemlje.

Sodelovala je v številnih radijskih in televizijskih oddajah doma in na tujem, za radijski in televizijski medij je pripravila dve seriji oddaj o ljudskem glasbenem izročilu, ki ju je tudi vodila. Slovenske ljudske pesmi je doslej več kot dvestokrat izvajala v številnih slovenskih krajih, njihovih šolah, knjižnicah, gradovih in cerkvah, pa tudi v petnajstih državah sveta, katerih skrajne robove zarisujejo Argentina, Islandija, Poljska in Grčija. Sodelovala je tudi na Drugi godbi 1996 v Ljubljani, večkrat na festivalu Okarina na Bledu, na TV festivalu Euromusica 1997 v Trondheimu na Norveškem in na 20. EBU Folk Contemporary Festivalu 1998 v Portorožu.

Diskografija:

Slovenske ljudske pesmi in glasbila 1 in 2 (LP RTB 2510065, 2510103) Bogdana Herman, Mira Omerzel - Terlep, Matija Terlep

Bogdana Herman : Stare ljudske (ZKP RTV SI, CD DD 0242; 1995)

Prisotna tudi na :

FOLK PREPOROD NA SLOVENSKEM; posnetki s koncertov festivala Druga godba v Ljubljani od leta 1986 do 1997 (CDG 003, Druga godba;98)

DALEČ JE ... (CD; ONEJ - društvo prekmurske pobude M.Sobota 1999)

SODOBNA LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM I, Kulturno društvo Folk Slovenija 2000 ( KD FS CD 01)

Od leve : Tomi Simetinger, Ajda Vasle, Bogdana Herman, Marijan Mauko

Foto: Ermin Lujinović

 

SODELUJOČI:

GOSTJA VEČERA :

BOGDANA HERMAN.

VEČER JE PRIPRAVIL :

TOMI SIMETINGER.

BRALA STA:

TOMI SIMETINGER in

AJDA VASLE.