DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE

TRESKA MEŽICA

VAS JE POVABILO NA VEČER OB TRESKI

BAJNA BITJA NA KOROŠKEM,

KI JE BIL V PETEK, 5.8.2011 OB 20.00

V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

Spomnili smo se žal žen, škopneka, natka, perkmandeljca, povodnega moža in drugih bajnih bitjih, ki morda živijo čisto blizu nas...

BAJESLOVJE IN BAJNA BITJA

Slovenci smo, kot drugi narodi, v svojem zgodovinskem razvoju ustvarjali tudi svojo mitologijo, ki pa je zaradi pomanjkanja pisnih virov raziskana predvsem na podlagi etnološkega gradiva, se pravi pripovedk, pesmi, šeg in običajev. Problem teh virov, ki muči raziskovalce, je, da ni mogoče ugotoviti, kdaj so te pripovedke nastale. Kot pri vseh narodih so tudi pri nas nastajali miti, ki so odgovarjali na vprašanja, kot so: »Kdo je naredil svet? Kako se bo svet končal? Kdo je bil prvi človek? Kam gredo duše po smrti?« Odgovori na ta vprašanja morajo biti seveda slikoviti, hkrati pa morajo potrjevati neskončno moč boštev, ki so svet ustvarila, ter skrbijo zanj in za duše ljudi.

Bajke so predvsem poročila, informacije, skopo zapisane sheme za pripoved, ki je ni, ali je samo nakazana. Bajk, v katerih bi nastopala božanstva, Slovenci nimamo, a se je ohranilo mnogo bajeslovnih motivov, ki govore predvsem o bajnih bitjih, ki žive na zemlji. Pripovedke na osnovi bajk pa so izdelane zgodbe, ki skušajo ustvariti zaokrožen svetovni nazor širših razsežnosti.

Slovenski etnolog Damjan J. Ovsec v knjigi Slovanska mitologija in verovanje piše, da Slovenci na svojih tleh višjega boštva, z izjemo boga Peruna, ne poznamo. Vse, kar vemo o našem bajeslovju, izvira iz folklornega gradiva. Tako nam je poimensko znanih okrog petdeset bajnih bitij, vendar ljudsko izročilo še ni izčrpano. Najbolj raziskana so tista bitja, ki so povezana s severnimi, germanskimi jezikovno – pojmovnimi vplivi: ajdi, Pehta, škopnek, žal žene itd. Prav ta so osrednja tema nocojšnjega večera.

Če vas bajeslovje še bolj zanima, vam priporočamo v branje:

Vinko Moederndorfer: Koroške ljudske pravljice in pripovedke, Koroške pripovedke

France Kotnik: Storije 1 in 2

Marta Repanšek: Bajže s Koroške, Večna ura

Damjan J. Ovsec: Slovanska mitologija in verovanje, Velika knjiga o praznikih, Trije dobri možje…

ŠKOPNEK

Neka žanjica je nesla otroka v zibelki s seboj na njivo. Ker je bila pridna, ji je šlo delo hitro izpod rok. Mislila je samo na delo, pri tem pa popolnoma pozabila na otroka in pustila zibelko predaleč od sebe. Zato je izgubila oblast nad otrokom, katerega si je osvojil škopnek. Zamenjal je otroka v zibelki in na njegovo mesto položil drugega, ki je bil nekoliko slaboumen. Mati je spoznala, da ji je škopnek zamenjal otroka, ker je dete ležalo v zibelki z glavo ob vznožju. Nesrečna žena si je narezala na Marijin praznik tri mlade leskove šibe in z njimi tako dolgo tepla zamenjanega otroka, da ji je vrglo v zibko njenega otroka nazaj, zamenjanega pa odneslo. Pri tem je vpilo:

»Jaz sem tvojega otroka tako lepo imel, ti si pa mojega tepla!«

NOCOJ SMO BILI Z VAMI:

ŽAN PRATNEKAR,

ERIKA ŽAGAR,

DORICA VASLE,

METKA ZVONAR HOHNJEC,

PETER PERUZZI

IN

AJDA VASLE.

Štefan Erjavc

Žan Pratnekar

Metka Zvonar Hohnjec, Dorica Vasle, Peter Peruzzi, Erika Žagar, Ajda Vasle

Spredaj: Metka Zvonar Hohnjec, Dorica Vasle, Peter Peruzzi, Erika Žagar, zadaj Ajda Vasle, Žan Pratnekar

Foto: Tončka Vuk