DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

PREJŠNJINASLEDNJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

Vas je

V PETEK, 6. JULIJA 2007 OB 20:00 uri povabilo

DVORANO GOSTILNE KREBS V MEŽICI

 

NA PREDSTAVITEV MLADEGA PESNIKA Z MEŽIŠKIMI KORENINAMI

GAŠPERJA KOČANA

ob glasbeni spremljavi

Nuše BAHČ na citrah.

 

Večer je finančno podprla Občina Mežica. Zahvaljujemo se tudi Gostilni Krebs in podjetju Elstik d.o.o.

Gašper Kočan

Nekaj misli in podatkov o mojem življenju

Vsako življenje se začne z obdarjenostjo, saj to, da sem, da bivam, ni samoumevno. To dejstvo me vedno navdihuje s čudenjem in me navda z držo ponižnosti in hvaležnosti. Rojen sem bil sredi avgusta, leta 1985. Vsako ime ima nek pomen. Moje ime (Gašper) prihaja iz Perzije in označuje zakladnika, torej tistega, ki so mu zakladi zaupani za varovanje in plemenitenje. Zame je to posebna simbolika, ki veliko pove o mojem življenju. Pove mi, da nisem sam svoj stvarnik, a da po drugi strani nosim polno svobodo in odgovornost za to kar imam in sem prejel. Priimek Kočan pa izdaja mojo rodovno ukoreninjenost v Mežici, saj naj bi moj priimek obstajal v teh krajih vsaj 300 let. Tudi po mami sem Mežičan, zato rad rečem, da sem Korošec po krvi, po duši pa Gorenjec.

Krnica in Gorje sta dve vasi ne daleč od Bleda, kjer sem preživel otroštvo in pubertetna leta. V tem času se je v meni oblikovala tudi posebna ljubezen do narave. Z literaturo pa sem se začel ukvarjati v osnovni šoli, posebno v zadnjih dveh razredih. Vedno sem rad pisal spise, pesniško pot pa sem začel v sedmem razredu s pesmijo Kozolec, ki je bila nagrajena z nagrado mestne občine Slovenj Gradec v okviru natečaja UNESCA za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. V dveh letih se je nabralo že kakih 20 pesmi, ki so nato izšle v pesniški zbirki Med krošnjami. Ta mi je tudi pomagala, da sem prejel Zoisovo štipendijo. Prehod v novo tisočletje je zame pomenil tudi novo obdobje dijaških let, ki sem jih preživel v Jegličevem dijaškem domu in Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. To so bila leta, za katera sem zelo hvaležen. Okolje je bilo spodbudno, potreben je bil trud, ki pa osmišlja življenje. V 3. letniku sem dosegel prvo mesto na vsakoletnem natečaju za poezijo. Tema je imela naslov »Med štirimi stenami«. Čisto druga zgodba pa so bili moji eseji, ki so mi nižali povprečje pri ocenah. No, tik pred maturo sem le dojel, kako se spiše esej.

Svoje življenjsko poslanstvo in poklicanost sem odkril v duhovniškem poklicu, zato sem vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in se vpisal na Teološko fakulteto. Letos sem zaključil 3. letnik. Študij in formacijo pa bom nadaljeval v Rimu na papeški univerzi Gregoriana. V zadnjem času redkeje pesnim. Za to je potrebno imeti dovolj časa in včasih tudi neko posebno čustveno in duhovno napetost, ki pa jo človek lahko razbremeni tudi na druge načine, ne samo s pisanjem pesmi. Kljub temu pa je pesnjenje veliko več kot to; presega zgolj izpovedovanje.

Gašper Kočan

Od leve : Marjeta Tasič, Ajda Vasle, Gašper Kočan, Peter Peruzzi

Nuša Bahč

Stojijo od leve: Marjeta Tasič, Štefan Erjavc, Ajda Vasle. Sedijo: Nuša Bahč, Gašper Kočan, Peter Peruzzi

 Od leve stojita : Marjeta Tasič, Ajda Vasle. Sedijo od leve: Nuša Bahč, Gašper Kočan, Peter Peruzzi

 

SODELOVALI SO :

GAŠPER KOČAN, PESNIK

NUŠA BAHČ, CITRARKA

MARJETA TASIČ IN AJDA VASLE, BRALKI

PETER PERUZZI, VODITELJ

 

VEČER STA PRIPRAVILA  PETER PERUZZI IN ŠTEFAN ERJAVC.