DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONZORJI

 

PREJŠNJINASLEDNJI

 

8.10. 2004

SMO VAS POVABILI V KNJIŽNICO OSNOVNE ŠOLE MEŽICA NA VEČER OB TRESKI, KJER JE BIL GOST

EDGAR ALLAN POE

(19.1.1809 -7.10.1849),

PESNIK, PISATELJ, IZUMITELJ DETEKTIVSKEGA ROMANA IN PRVI AMERIŠKI LITERARNI KRITIK.

 

Z VAMI SMO BILI:

BRALCI IN BRALKE:
AJDA VASLE
MARJETA TASIČ
TOMAŽ SIMETINGER
ANDREJ LOJEN
PETER PERUZZI, KI JE UPODOBIL E.A. POE-JA.

VODITELJICA
JANJA GRADIŠNIK

KITARIST
MARKO STRMČNIK

VEČER JE PRIPRAVILA AJDA VASLE.


Od leve: Tomi Simetinger, Andrej Lojen, Marjeta Tasič, Ajda Vasle.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Marko Strmčnik                                                                                                                                                             Peter Peruzzi

 

Užitek, ki je hkrati najgloblji, najbolj vzvišen in najčistejši, je, kot domnevam, mogoče najti v ogledovanju lepega. Kadar pa ljudje govorijo o lepoti, ne mislijo natanko na kakovost, kot bi kdo menil, ampak na učinek - skratka, opozarjajo le na tisto močno in čisto vzvišenost duše - ne pa razuma ali srca, ki jo doživljamo kot posledico ogledovanja "lepega".

( E.A. Poe, esej Filozofija kompozicije, 1846)

 

Rodil se je 19. januarja 1809 v Bostonu v ZDA kot Edgar Poe staršema Davidu in Elizabeth, ki sta bila igralca , kar za takratni čas in Ameriko niti slučajno ni bilo rojstvo v ugledno družino. Ko je bil star približno dve leti, sta mu v kratkem času umrla oba starša in k sebi ga je vzel premožen trgovec John Allan. Ta mu je nudil dobro izborazbo, tudi v Angliji. Leta 1829 se je vpisal na univerzo v Virginiji , vendar je kljub temu, da je bil dober študent , moral šolanje predčasno opustiti, ker zabredel v kockarske dolgove. Ker ga John Allan ni hotel finančno podpreti, se je Edgar podal v vojsko, a kmalu izstopil, se vpisal na vojaško akademijo West Point, od koder so ga kmalu odslovili zaradi nepokorščine ....in izdal prvo knjigo pesmi Tamerlane and other poems.

Sledila je knjiga Al Aaraaf, tej pa Poems by Edgar A. Poe, Druga izdaja.

Potem se je naselil pri teti Marii Clemm in njeni hčerki Virginiji v Baltimoru. Preživljal se je s pisanjem kratkih zgodb za časopise. Leta 1832 je njegova zgodba Sporočilo v steklenici dobila nagrado časopisa Baltimore Saturday Visitor. Poe, njegova teta Maria in sestrična Virginija so se leta 1835 preselili v Richmond, kjer je Edgar postal urednik časopisa Southern Literary Mesenger in se poročil z Virginijo, ki še ni dopolnila 14 let. V tem časopisu je Poe objavljal resne, analitične kritiške članke, ki so mu prinesli ugled točnega kritika. Vendar je užalil mariskaterega sodobnega avtorja z lastnikom časopisa vred. Vseeno je tudi po odhodu iz uredniškega mesta v časopisu objavil svoj edini roman Pripoved Arthurja Gordona Pyma in še nekaj prispevkov. Očiten je postal njegov življenjski vzorec : bil je uspešen umetnik in urednik, ni pa mogel obdržati službe in si zagotoviti finančne eksistence.

Kot urednik in celo izdajatelj časopisa se je še poskušal, vendar bolj ali manj neuspešno. Z ženo sta se vseskozi otepala hude revščine, ki je postala še očitnejša, ko je Virginia zbolela. Januarja 1847 je umrla. Potem je Edgar še pisal in predaval in se celo pripravljal na novo poroko. Umrl je 7. oktobra 1849 v še nepojasnjenih okoliščinah.

Ko potegnemo črto, ugotovimo, da je napisal preko 50 pesmi,zbranih v štiri zbirke (Tamerlane in druge pesmi –1827, Al Aaraaf – 1829, Pesmi –1831 ter Krokar in druge pesmi – 1845), okoli 70 novel oziroma kratkih zgodb, zbranih v knjigah Groteskne in arabeskne zgodbe (1840), Zgodbe (1845), Konec Usherjeve hiše (1839), Vodnjak in nihalo (1841), Maska rdeče smrti (1842) , Črna mačka (1843) , 1 dramo( Polititian -1837), 1 roman (Pripoved Arthurja Gordona Pyma – 1838) in številne kritiške članke in ocene književnih del. Zagovarjal je tezo, da v književnosti ni prostora za poučnost, ne za vzgojnost in moralo, s tem pa je postal trn v peti puritanskega vrednostnega sistema tedanje ameriške družbe, ki je poudarjal prav to.

 

IZMIŠLJEN INTERVJU, KI SMO GA UPORABILI KOT PREDSTAVITEV E.A. POE-JA:( Vsebuje izmišljena vprašanja in odgovore, ki pa temeljijo na objavljenih literarnih delih in zgodovinskih dejstvih.)

Vpr.: Dobrodošli , gospod Poe , o tem , kako ste potovali vas raje ne bom spraševala. Veseli smo, da ste z nami.

Odg: Tudi jaz raje ne bi govoril o tem, kako sem potoval. Če vas kaj zanima, vprašajte hitro, imam še opravke.

Vpr. Tudi prav – Kritiki pogosto poudarjajo vašo akustično, tenkoslušno usmerjeno naravo. Je to res?

Odg. To je bilo res. Pogosto mi je bilo, kakor da lahko razločno slišim temo, ko je skrivoma prihajala čez obzorje.

Vpr. Nekateri literarni teoretiki in pesniki, na primer Heine, so zapisali, da je na vas vplival nemški pisatelj E.T.A. Hoffman, ki velja za enega najtemejših evropskih romantičnih pisateljev. Kaj pravite na to?

Odg. Če je v mnogih mojih stvaritvah strah poglavitna tema, potem trdim, da ta strah ne prihaja iz Nemčije, temveč iz duše – da sem torej strah vzel iz njegovih zakonitih virov in ga potem pripeljal do zakonitih rezultatov.

Vpr: Zakaj so junaki mnogih vaših kratkih zgodb zločinci ali pa opisujete zločine? Ste imeli taka nagnjenja tudi vi?

Odg. Nisem bolj prepričan, da imam dušo , kakor sem prepričan, da je izprevrženost eden prvotnih nagibov človeškega srca, ena izmed nerazdeljivih zmožnosti ali čustev, ki usmerjajo človekov značaj . Kdo se ni že stokrat zalotil, da je storil grdo ali neumno dejanje samo zato, ker je vedel, da ga ne sme? Ali nas neprestano ne vleče, in to kljub naši boljši presoji , da bi kršili, čemur pravimo postava, samo zato, ker vemo, da je postava?

Vpr. :Veljate za utemeljitelja detektivskih zgodb, model ekscentričnega detektiva , ki na podlagi opazovanja in analiziranja rešuje najbolj zapletene primere, so kasneje uporabili številni drugi. Verjetno je najslavnejši detektiv Sherlock Holmes , ki ga je ustvaril Arthur Conan Doyle. Kaj je po vaše glavno pri pisanju detektivskih zgodb?

Odg. Najprej dovolite, opombo, da besede »detektivski« v mojem času še nismo poznali, to ime je bilo pridejano kasneje. Glede zgodbe je najvažnejše, da začnemo na koncu in gradimo proti začetku. Sicer so pa moje zgodbe tako zapletene, da sem še sam včasih imel težave. Je pa zato prišla junakova genialnost bolj do izraza.

Vpr. Bili ste prvi ameriški literarni kritik. Kako bi naj po vašem pesniki pisali?

Odg.: Preberejo naj si moj esej Filozofija kompozicije, pa bodo vse vedeli – kar Baudalaira, Mallarmeja in ostale naj si pogledajo, ti so vsi pili iz mojega izvira. Res je, da so me v francoščino prevedli bolje, kot sem sam pisal v angleščini, ampak to povem samo neuradno.

Sicer pa pesem ne sme biti predolga, največ okoli sto vrstic naj obsega. In računati je potrebno na učinek , ki naj ga doseže, učinek, vznesenost, pa ne more dolgo trajati, zato naj bo pesem kratka. Ko smo ravno pri učinku : Užitek, ki je hkrati najglobji, najbolj vzvišen in najčistejši, je, kot domnevam, mogoče najti v ogledovanju lepega. Kadar pa ljudje govorijo o lepoti, ne mislijo natanko na kakovost, kot bi nekdo menil, ampak na učinek – skratka, opozarjajo le na tisto močno in čisto vzvišenost duše – ne pa razuma ali srca, ki jo doživljamo kot kot posledico ogledovanja »lepega«.

Vpr. Kako to, da so vse ženske v vaših delih nekako prosojne, s smrtjo zaznamovane?

Odg. Na kratko bi se reklo : Malo sem jih ljubil, pa še tiste sem izgubil. Ampak bi me spet kdo obdolžil plagiatorstva. Poglejte – ko sem bil star 2 leti, mi je umrla mama, potem so sledile mati mojega sošolca, ki sem v njej videl svojo mater, pa mačeha, nato še moja ljubljena žena Virginija – in ta udarec je bil najhujši. Do tedaj pa se je odvijalo moje , kakor pravijo, čudno življenje. Povzročila ga je največja bolečina, ki lahko zadene človeka....

Vpr.Torej, Virginija je umrla zaradi tuberkuloze. In kaj je bilo vzrok za vašo smrt? Najpogosteje govorijo o zapitosti in deliriju. Nekateri pa namigujejo na steklino, ki naj bi jo dobili od ene izmed vaših mačk.

Odg. Nekaterih stvari nočem razgaljati. In tu se poslovim.

Vpr. No, pa zbogom.