DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

PREJŠNJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS JE VLJUDNO POVABILO

NA VEČER OB TRESKI

ČUDOVITI SVET BUČ,

KI JE BIL V PETEK, 9.10. 2009 OB 20.00 V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

VEČER JE FINANČNO PODPRLA OBČINA MEŽICA. POMAGALI SO  ELSTIK D.O.O., GOSTILNA KREBS, KOPA D.D.

Zakaj nocojšnji literarni večer ravno o bučah? Ker je to kulturna rastlina, ki ima bogato in zanimivo zgodovino, ker je prisotna prav povsod, že v davnini je človeku služila kot prehrana, glasbeni instrument, delovno orodje in posoda iz katere si je človek prinesel vodo in v njej celo skuhal hrano. Čisto preprosto, buča je: največja jagoda, je starodavna, mistična. Je dar narave, ki je razburkal človeško domišljijo, njeno plodnost je povezal z rodnostjo ženske, uporabil jo je v svojem verovanju, mistiki in pripovedkah,  

Zapremo oči in si v spomin prikličemo muškatno bučo. Se motim?

Vidite? To bučo cenimo, ker nas s svojo zanimivo pojavo razveseljuje celo leto. Ker smo zarezali vanjo in okusili tisto najslajše. Všeč so nam njeni zdravi, svetleči in zeleno posrebreni listi. Ta je posebna, drugačna, je bučni nadstandard!

Pri naših sosedih Italijanih so bile buče v kuharskih knjigah prvič opisane leta 1544.

Le kdo ne pozna njihove iznajdbe – cukinov? Prav zanima me, če ste že slišali za njihove muškatne buče. So svojevrstne, imajo posebno sporočilno moč. Dve sorti sta glasbeno navdahnjeni. To sta stara tradicionalna »Violina« in » Trombolino d« Albenga« - mala trobenta iz Albenge. Ena pa je sploh rekorderka med muškatnimi bučami.

Preden posejete sorto »Lunga di Napoli« - dolgo napolitansko, se vprašajte, kaj boste z 30 – 40 kg težko bučo. Imate res toliko prijateljev, ki bodo z veseljem sprejeli reženj te izvrstne buče? Uživate v pripravi marmelade? Škoda, da bi buča, ki je je eno samo meso, šla v nič. K sreči zdrži v skladišču dobrega pol leta in se je lahko lotimo šele na pomlad, ko zaloge buč ponavadi že poidejo.

Z VAMI SMO BILI:

DOMEN VREŠ

METKA ZVONAR HOHNJEC

DORICA VASLE

LOVRO VREŠ

PETER PERUZZI

AJDA VASLE

TER

METKA IN ŠTEFAN ERJAVC,

KI STA PRIPRAVILA  TA VEČER.

ŠTEFAN ERJAVC, ZADAJ RAJKO STROPNIK

DOMEN VREŠ

BRALCI OD LEVE: PETER PERUZZI, METKA ZVONAR HOHNJEC, LOVRO VREŠ, DORICA VASLE

SODELAVCI

SEDIJO OD LEVE:AJDA VASLE, ŠTEFAN ERJAVC, DORICA VASLE, STOJIJO PETER PERUZZI, METKA ZVONAR HOHNJEC, LOVRO VREŠ, DOMEN VREŠ

PA ŠE NOVOST:

Da je navdušenje nad bučami nalezljivo, dokazuje ponovitev bučnega večera  v  Kotljah 6.11.2009. Tamkajšnji literarni navdušenci so namreč pred kratkim ustanovili novo literarno gledališče z imenom Hotuljski vrelec.  Prvi literarni večer so izvedli v sodelovanju z DLG Treska, odločili pa so se prav za »Čudoviti svet buč«, ki so ga nadgradili s predstavitvijo knjige Pisane buče Tatjane Krejan Košan.  Avtorica je odgovarjala na strokovna in hudomušna vprašanja Metke Zvonar Hohnjec in publike o bučah in ljudeh, ki se ukvarjajo z bučami, ter predstavila biologijo buč in sorodnih vrst. Mlade glasbene gostje Naca Torej, Lea Gros, Maruša Grobelnik in Vita Sirovina Dvornik so s kitaro, klavirjem in citrami dokazale, da na mladih svet stoji, malo starejši bralci Peter Peruzzi, Karin Dvornik, Metka Zvonar Hohnjec in Ajda Vasle pa so posodili glasove besedilu. Glavna pobudnica novega literarnega gledališča Metka Zvonar Hohnjec bo po uspešnem in dobro obiskanem prvem večeru zagotovo kmalu spet povabila srkat slatino iz H/hotuljskega vrelca.

 

Kotlje: Tatjana Krejan Košan, Metka Zvonar Hohnjec

 Vsi sodelujoči v Kotljah: zadaj od leve: Karin Dvornik, Tatjana Krejan Košan, Štefan Erjavc, Metka Zvonar Hohnjec, Andraž Zvonar, Ajda Vasle, Peter Peruzzi, spredaj Lea Gros, Naca Torej, Maruša Grobelnik, Vita Sirovina Dvornik.

1.     

5.     

6.