DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS VLJUDNO VABI K POSLUŠANJU IN SODELOVANJU NA

8. JAVNEM BRANJU POEZIJE OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE,

KI BO V SOBOTO, 23. MARCA 2013, OB 19.00 V DVORANI  GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

Preberete ali recitirate lahko katerekoli pesmi, ki so vam ljube – lahko svoje ali drugih avtorjev. Pripravite si 3 pesmi, če pa bo prijavljenih bralcev veliko, vas bomo morda prosili, da katero izmed njih izpustite. Zaradi lažjih priprav na večer ob treski vas prosimo, da svoje sodelovanje prijavite  PETRU PERUZZIJU osebno, po telefonu  051 809 809, na Facebooku ali e-pošti draconij@gmail.com. Oglasite se do četrtka, 21.3.2013. Seveda pa vas bomo veseli tudi, če boste prišli le poslušat in bodrit  bralke in bralce!

 Več kot nas bo, bolj bo veselo!

LEPO POVABLJENI VSI BRALCI IN BRALKE, PA TUDI PRIJATELJI IN PRIJATELJICE POEZIJE, KI TOKRAT ŠE NE ŽELITE NASTOPITI!

VSTOP JE PROST!

Večer je finančno podprla Občina Mežica.

Pomagata Gostilna Krebs in Elstik d.o.o.

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

Vas je vljudno povabilo

 v petek, 8.2.2013 ob 19.00 v dvorano Gostilne Krebs v Mežici

 na večer ob treski

 PRAZNIKI SKOZI LETO -  2. DEL.

Spoznali smo praznike »svetlega dela leta«  - pomladi in poletja in skupaj obeležili tudi slovenski kulturni praznik.

Večer je finančno omogočila Občina Mežica, pomagala dta Goostilna Krebs in Elstik d.o.o.

 

PRAZNIKI SKOZI LETO – 2.DEL

Drugi del praznovanj ter z njimi povezanih šeg in navad se nanaša na svetli del leta, ko je dan daljši, sonce dobi svojo moč in se narava bohoti v vsej svoji krasoti. S tem se sploh v kmečkih okoljih precej spremeni vsakdanjik. Opravila se iz hiše prestavijo na polja in travnike, delovne ure se znatno povečajo, priprošnjo zase in bližnje zamenja priprošnja za dobro letino. Če smo za temni del leta zapisali, da je bolj namenjen duhovni pripravi, umirjanju, poglabljanju vase in srečevanju z drugim, lahko za svetli del strnemo, da je v ospredju produkcija, obdelava in skrb za pridelek, ki bo kasneje ozimnica tako za ljudi kot za živino. To pojmovanje je značilno za kmečko okolje, v mestih bolj kot produkcija v ospredje prihaja druženje na vasi, skupne aktivnosti, ki so mesto poživele in ljudi povezale.

Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da se leto ne loči samo na svetli in temni del, temveč so tudi prehodna obdobja jeseni in pomladi, ki so pomembna za to, da so prehodi postopni, da se zemlja pripravi, da se človek okrepi…

Začeli smo z Valentinom, prvim pomladinom, ki goduje 14. februarja in prinese ključ do korenin. Nato smo se podali v pustne norčije, z namigom, da naj pusti le pridejo v hišo in zaplešejo, saj bo potem »korenje gratavo«.

Pustu sledi 40 dnevni post, ki je včasih - ponekod pa še danes, poleg pogostejšega obiskovanja božjih poti, prepovedi vasovanja in pijančevanja ter pričetka molitve žalostnega dela rožnega venca, kazal tudi na različne načine dojemanje mesa/hrane.

Po njem se ravna tudi praznovanje velike noči, enega najpomembnejših praznikov v krščanstvu, ki ga spremlja mnogo simbolike in navad, kot na primer snop cvetne nedelje, ki so ga včasih na Koroškem nad podstrešje, med »škarnice« spravili, da ne bi v hišo udarilo in da bi se obvarovali toče in ubranili urokov.

Mesec marec je znan po 40 mučenikih in sv. Gregorju, ki je po starem julijanskem koledarju veljal za začetek pomladi, prvi pomladanski dan. Na ta dan se ptički ženijo (na Valentina so se snubili) in pri nas je menda celo veljalo, da lahko dekleta na skrivaj izkažejo ljubezen izbranim fantom (ki so mu na skrivaj podale robček z všito inicialko).

Je pa marec čas prvih opravil na vrtu, kar kažejo tudi reki, povezani z vremenom in mejniki svetnikov, kot na primer »O svetem Gregorju ta dolgo njivo orji«.

Sledi še praznovanje prvega maja – Jožefa delavca, pa Florjanovo, ko morajo biti šnite na mizi, pričnejo se tudi šmarnice, ko prosimo za blagoslov Marijo. Med poletnimi meseci velja posebej izpostaviti telovo in šentjanževo. Ker sonce počasi že malce izgublja svojo moč, mu pomagamo s poletnimi kresovi, ponoči pa lahko nabiramo zeliščne zeli, saj imajo takrat nabrane menda še posebno moč.

Naš večer smo zaključili z malo gospojnico, ko je najina bica, kateri sva posvetili literarna večera, praznovala god. Takrat je bilo v naši družini praznično, kar se je poznalo tako z obiljem na mizi kot vzdušjem v hiši, saj je bila vesela prav vsakega, ki je prišel in popraznoval z njo.

Tako naj ostane. Naj nas praznovanja zbližujejo, nastali reki pa naj nas spomnijo, da je opazovanje narave že včasih spodbujalo razvoj praktične modrosti, ki jo zagotovo tudi danes še kako potrebujemo.

Večer sva v spomin na najino bico Marijo Abraham pripravili: Petra Štirn Janota in Darja Štirn Koren.

 

 

Sodelovali so:

Milka Hohnjec,

Peter Peruzzi,

Darja Štirn Koren,

Petra Štirn Janota.

Glasbeni gostje:

Timna Bošič - prečna flavta

Pevke KPD Sv. Lenart s Plata z zborovodkinjo Klavdijo Freidl

Timna Bošič, Darja Štirn Koren, Peter Peruzzi, Petra Štirn Janota, Marijan Mauko

Milka Hohnjec je recitirala Prešernovo poezijo.

Pevke Kulturno - pevskega društva Sv. Lenart s Plata so prepevale obravnavanim  praznikom primerne pesmi.

Timna Bošič, Darja Štirn Koren, Peter Peruzzi, Petra Štirn Janota

Vsi sodelujoči

Foto: Ajda Vasle

 

 

 

 Večer je finančno podprla Občina  Mežica, pomagata Gostilna Krebs in Elstik d.o.o. Vaš prispevek: 3 EUR. 

TRESKA.JPG

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

 Vas je vljudno povabilo v petek, 4.1.2013 ob 19.00 uri v  dvorano GOSTILNE KREBS  v Mežici na večer ob treski

PRAZNIKI SKOZI LETO

1. del.

 

PRAZNIKI

Praznovanja in določena obeležja pomembnejših dni so že od nekdaj zaznamovala človeka, njegov način življenja, dojemanja sveta in sebe. V svet posameznika so vnesla neko mističnost, ki je bila sprva povezana s ččenjem naravnih sil in strahom, da bi mu zaradi malopridnosti le-te povzročile kaj hudega, ga kaznovale, kasneje, z vstopom krščanstva v naš prostor, pa je skrivnost dobila pridih božjega, in je bilo veselje pa tudi strah in boječnost povezano z božjo silo in ljubeznijo.

Praznovanja so del koledarja, ki je določen z različnimi načini organizacije. Poznamo več terminoloških opredelitev, sami bomo uporabili delitev na temni in svetli del leta, ki doseže vrhunec v decembru (temni del) in v kresni noči (svetli del), vmes pa so še prehodna obdobja v jeseni in pomladi. Tovrstna organizacija leta je izražena v načinih praznovanj, saj je za temni del leta značilno, da se praznuje več verskih praznikov, človek se duhovno pripravlja, v letnem delu pa je bolj izpostavljena produkcija, delo posameznika, še vedno pa so nekateri dnevi, ki narekujejo delopust, vezan na praznik.

Ob opazovanju narave in izkušnjah so se razvili tudi razni reki in pregovori, katerih namen je preprosto podkrepiti misli človeka, ki so ob raznih priložnostih lahko precej raznolike. Temu primerno pa so raznoliki tudi pregovori, saj govorijo o vremenu, izkušnjah, naravi človeka, prikazujejo preproste življenjske resnice ali navade ljudi, podajajo spoznanja o družbi, delu, prehrani… Pregovorov, sploh pa rekel, ne smemo jemati dobesedno, saj potrebujemo za njihovo pravilno razumevanje vpogled v čas, ko so nastali. Njihova sporočilnost se nam približa šele, ko razumemo tudi dojemanje sveta in razmišljanje ljudi, ki so jih ali jih še uporabljajo(-jamo).

Ker je najina bica imela do praznovanj in z njimi povezanih šeg in navad posebej spoštljiv odnos, ji danes posvečava ta večer, saj sva pri njej prvič spoznale vonj kadila, s katerim je blagoslovila hišo, nabrali lipove veje, da sva pustili svetemu duhu, da se usede nanje, se naučili pesmi, ki smo jih v šmarniku prepevali v čast Mariji, zvedeli, da lahko za Vidovo slišiva živali šepetati… Spoznali pa sva tudi, da se po svetnikih lahko vreme pozna, saj nama je morala mnogokrat razložiti zakaj Matija led razbija, zakaj je dobro, da Zofka poškropi…

In čeravno se vse napovedi vremena in vraže niso uresničile, naju je praznovanje in poznanje šeg in rekel navdajalo s posebno skrivnostjo, pričakovanjem in veseljem, ki ga še danes negujeva. Delček tega bova podelili z vami in vas mogoče tako spodbudili, da letni ciklus še obogatite s praznovanjem, popestrite s kakšno šego, ki bo vam in vašim prinesla veselja, ali pa da preprosto preverite, koliko od zapisanega danes sploh še drži.

Literarni večer sva razdelili na dva dela, saj ima letni koledar mnogo dni in praznikov, ki jih nisva mogli izpustiti. Tako bova v prvem delu pričeli z praznovanjem kmečke jeseni in ga zaključili z Blažem, ko se temni del leta počasi že preveša in nastopi vmesno obdobje.

V drugem delu pa se bova najprej ustavili pri prvem pomladinu – sv. Valentinu in ga končali z malim šmarnom, 8. kimavca, ko je tudi najina bica praznovala god.

Večer sva pripravili Petra Štirn Janota in Darja Štirn Koren. Posvečava ga najini dragi bici Mariji Abraham.

PRAZNIKE DRUGEGA DELA LETA BOMO SPOZNALI 15.2.2013 OB 19.00 V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI!

Bralci:

Petra Štirn Janota

Darja Štirn Koren

Peter Peruzi

Glasbeni gostje:

Timna Bošič – prečna flavta

Pevski zbor sv. Lenart

Timna Bošič, Darja Štirn Koren, Peter Peruzzi, Petra Štirn Janota, Marijan Mauko

Darja Štirn Koren, Peter Peruzzi, Petra Štirn Janota

Timna Bošič

Kulturno pevsko društvo sv. Lenart s Plata kot trikraljevski koledniki

Timna Bošič, Darja Štirn Koren, Peter Peruzzi, Petra Štirn Janota

Foto: Ajda Vasle

Večer je finančno podprla Občina Mežica,

pomagala sta Gostilna Krebs in Elstik d.o.o. Vaš prispevek : 3 EUR.

 

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

 Vas je  vljudno povabilo

 v soboto, 1. decembra 2012 ob 19.00 uri v  dvorano GOSTILNE KREBS 

v Mežici na večer ob treski

VRAŽEVERJE SVETA.

Text Box:  

 

Tokrat  smo vam  predstavili delčke vraževerja s celega sveta, kot jih je zbral avtor knjige Damjan J. Ovsec. Pa ne le od drugod po svetu, tudi iz Mežiške doline se je našlo kaj. K sreči prireditev ni  bila v petek, 13. in upamo, da vam poti na literarni večer ni  prekrižala kakšna črna mačka.

 

Glavni junak knjige VRAŽEVERJE SVETA je vraževeren človek, to pa je prav vsak med nami. Misel, ki je vodila avtorja je, da je človek bil in bo ostal vraževeren. Samo v Evropi je več kot 200 »uradnih« metod vedeževanja, med njimi tudi takšne, ki za napovedovanje uporabljajo krtovo drobovje ali opazujejo dežne kaplje ali kolesca narezane čebule ali pa se opirajo na razpoke, ki jih povzroči ogenj na želvinem oklepu.

»Če nam prečka pot črna mačka, bodisi če smo peš, na kolesu ali v avtomobilu, je to zelo slabo znamenje. Če se hočemo znebiti uroka, moramo v smeri mačke hitro pokazati roge, torej iztegnjeni kazalec in mezinec desne roke ali reči: »Naj gre nesreča s tabo.« «

»Kolcanje naj bi prenehalo, če se človek osredotoči na neko misel, osebo, stvar, itn. Nekoč so svetovali, da je najbolje pomisliti na tri plešaste moške z golšo ali na tri stare hudobne ženske.«

»Kadar si povezneš klobuk, dobro pazi, da si ga ne nadeneš narobe, tako da je zadnji del krajca spredaj. Ves dan bi zato utegnil imeti smolo. Če pa se ti to pomotoma le zgodi, lahko napako popraviš, kot pravi stara vera, da hitro kupiš nov klobuk.«

»V Zilji so dekleta metala čez ramo coklo. Ta je morala pasti tako, da je bila s sprednjim koncem obrnjena proti dekletu, ki je lahko bilo potem prepričano, da je ljubi ne bo zapustil.«

»V Starem trgu pri Ložu so nekoč pripovedovali tole: Če te srbi leva stran nosu se boš poljubljal, če desna, boš jezen. Ponekod srbenje nosu napoveduje slabo vreme, na Škotskem denimo pismo, v Združenih državah Amerike pa, da se je nekdo, ki ga poznaš, vate zaljubil.«

»Če koga srbi zadnjica, so pri nas pravili, da bo v »peklu semenj«, kdor pa je ritensko hodil, so ga opozarjali, da pelje svoje starše v pekel. V lendavski okolici se ti izpolni vsaka želja, če prelomiš jabolko tako, da ostane v obeh polovicah enako število pečk. Vendar o tem srečnem dogodku ne smeš nikomur pripovedovati. V Avstriji lahko izve dekle svojo prihodnost, če prereže zvečer na svetega Tomaža jabolko in prešteje pečke. Če je pečk sodo število, pomeni, da se bo kmalu poročilo, če pa je pomotoma nekaj pečk prerezala, to ne pomeni nič dobrega.

 

Z VAMI SMO BILI:

AJDA VASLE

NINA VOGEL

MARTIN PERČIČ

in

LOVRO VREŠ

ki je ta večer tudi pripravil,

za računalnikom DOMEN VREŠ.

 

Večer je finančno podprla OBČINA MEŽICA. Hvala tudi podjetjema ELSTIK D.O.O., KOPA D.D. in GOSTILNI KREBS.

UTRINEK Z BAZARJA

LOVRO VREŠ, AJDA VASLE, MARTIN PERČIČ, NINA VOGEL

 

DOMEN VREŠ

STOJITA DOMEN IN LOVRO VREŠ, SEDIJO MARIJAN MAUKO, AJDA VASLE, MARTIN PERČIČ, NINA VOGEL

FOTO: DORICA VASLE

 

 

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS JE VLJUDNO POVABILO

V PETEK, 19. OKTOBRA 2012 OB 20.00 URI V DVORANO GOSTILNE KREBS V MEŽICI

NA VEČER OB TRESKI

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI.

SPOZNAVALI SMO ŽIVLJENJE IN DELO BLAŽENEGA ŠKOFA ANTONA MARTINA SLOMŠKA.

VEČER JE FINANČNO PODPRLA OBČINA MEŽICA, POMAGALI SO GOSTILNA KREBS, KOPA D.D. IN ELSTIK D.O.O.

Z VAMI SMO BILI:

KULTURNO PEVSKO DRUŠTVO SVETI LENART S PLATA POD VODSTVOM ZBOROVODKINJE KLAVDIJE FREIDL,

ERIKA ŽAGAR,

DORICA VASLE,

LOVRO VREŠ,

AJDA VASLE.

VEČER JE PRIPRAVIL PETER PERUZZI.

MARIJAN MAUKO, LOVRO VREŠ, ERIKA ŽAGAR

LOVRO VREŠ, ERIKA ŽAGAR, DORICA VASLE, AJDA VASLE

SVOJE MISLI O SLOMŠKU JE Z NAMI DELIL TUDI JOŽE LODRANT.

 

PEVCI KULTURNO-PEVSKEGA DRUŠTVA SVETI LENART S PLATA

VSI SODELUJOČI

FOTOGRAFIJE: ŠTEFAN ERJAVC

 

 

 

 

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE

TRESKA MEŽICA

VAS  JE VLJUDNO POVABILO

V PETEK, 31. AVGUSTA 2012 OB 20.00 V DVORANO GOSTILNE KREBS V MEŽICI

NA VEČER OB TRESKI

SIMBOLIKA DOMAČIH ŽIVALI.

Spoznali smo nekaj simboličnih pomenov, ki so jih umetniki in mistiki pripisali čisto običajnim domačim živalim.

VEČER JE FINANČNO PODPRLA OBČINA MEŽICA. POMAGALI SO: GOSTILNA KREBS, KOPA D.D. IN ELSTIK D.O.O.

 

O SIMBOLIKI ŽIVALI

Že antična kultura je ustvarila skoraj nepregledno zakladnico podob, prispodob in simbolov, vzetih iz živalskega sveta. Razbiramo jih v najrazličnejših spomenikih likovne umetnosti, iz zgodovinskih, filozofskih in literarnih zapisov, kakor tudi iz opisov vsakdanjega življenja, šeg in navad starih Grkov. V njih nastopajo živali z zelo jasno izraženim simbolnim pomenom, ki največkrat izvira iz njihovega videza ali vedenjskih značilnosti.

V srednjem veku se je simbolika živali naravnost razbohotila. Poplava zveri, ptic, morskih pošasti in izmišljenih bitij je neustavljivo zavzela vsa področja likovne ustvarjalnosti, od arhitekturnih dekoracij do kiparstva, stenskega in tabelnega slikarstva do slikanih oken in knjižne iluminacije – ilustracije. V visokem srednjem veku so se pojavile celo posebne ilustrirane knjige, ki so bile v celoti posvečene živalim. Od konca 12. do začetka 14. stoletja jih je nastala cela vrsta, večina ima preprost naslov Bestiarium – Zverinjak. Ob tem je treba opozoriti, da je srednjeveška simbolika živali zelo kompleksna in da je nemalokrat ista žival nosilka različnih, celo diametralno nasprotnih pomenov. Na primer: Mali ježek, ki nabira sadje za ozimnico, je tradicionalna podoba skrbnosti in preudarnosti; nekateri srednjeveški moralisti pa so ga razglasili za simbol požrešnosti in skoposti.

V renesansi so si živali na upodobitvah spet postale podobne, kar pa ne pomeni, da so se ljudje odrekli bogati dediščini srednjega veka. Bestiariji so sicer postali preteklost, upodobitve živali so se prilagodile renesančnemu naturalizmu, a simbolika je preživela in se razvijala naprej.

NEKAJ PRIMEROV…

MAČKE so v srednjem veku grdo preganjali in trpinčili. Nesrečne zverinice, ki se jim v temi svetijo oči, so namreč veljale za podobo hudiča. Mačka, ki lovi miši, v krščanski ikonografiji ne pomeni nič dobrega in največkrat predstavlja hudiča, ki preganja poštene krščanske duše. Pogosta alegorija je tudi spopad psa in mačke – dobrega in slabega.

KRAVA : Na splošno je krava kot proizvajalka mleka simbol Zemlje, ki hrani vse. Egipčani so imeli kravjo boginjo, imenovano Hator. Ta je povzetek vseh simbolnih pomenov krave – je plodnost, bogastvo, obnavljanje, nebeška mati sonca… Hator je dojilija egipčanskega vladarja, bistvo obnove in upanja na preživetje. Je ljubezniva in smehljajoča se mlada ženska, boginja veselja, plesa in glasbe. Pri Germanih je krava prednica življenja in simbol plodnosti, prav tako v Indiji; od tod čaščenje te živali.

PRAŠIČ: Lep, okrogel prašiček je prinašalec sreče in blagostanja. Je klasičen simbol obilja, bogastva, sreče in zadovoljstva. Te pomene srečamo že od starega Egipta naprej. Svinja je tudi simbol plodnosti in rodovitnosti, saj se pogosto pari in povrže veliko mladičkov. Vendar je zaradi ljubezni do blatnih kopeli ubogi prašič postal tudi simbol nečistosti in umazanosti. Zaradi precej izrazitega apetita in uživanja v dobri krmi je postal tudi simbol požrešnosti, zaradi velike nagnjenosti do spanja pa simbol lenobe.

ČEBELA je pridna, organizirana, disciplinirana, neutrudna, živeča med neštetimi vrstnicami… Simbolično bi bila nekako kakor mravlja, torej simbol množic, podrejenih neogibni usodi – če ne bi imela kril, če ne bi brenčala in če ne bi znala tako rekoč iz cvetnega vonja delati medu. Te njene sposobnosti pa zadoščajo, da je njena simbolika ne le posvetna, ampak tudi privzdignjena na visoko duhovno raven.

 

Z VAMI SMO BILI:

DORICA VASLE,

PETER PERUZZI,

LOVRO VREŠ,

ŽAN PRATNEKAR,

DOMEN VREŠ,

AJDA VASLE.

 

ERIKA ŽAGAR JE PRIŽGALA TRESKO.

ŽAN PRETNEKAR

ŽAN PRATNEKAR

LOVRO VREŠ, DOEICA VASLE, PETER PERUZZI, AJDA VASLE

LOVRO VREŠ, DORICA VASLE, PETER PERUZZI, AJDA VASLE, ŠTEFAN ERJAVC

LOVRO VREŠ, DORICA VASLE, ŽAN PRETNEKAR, ZADAJ AJDA VASLE, SPREDAJ PETER PERUZZI, DOMEN VREŠ

FOTOGRAFIJE: TONČKA VUK IN ŠTEFAN ERJAVC

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS JE VLJUDNO POVABILO

V PETEK, 22.6.2012 OB 20.00

V MALO DVORANO NARODNEGA DOMA V MEŽICI

NA PREDSTAVITEV NOVE PESNIŠKE ZBIRKE

PROVINCA. MRAK

PESNIKA GAŠPERJA BIVŠKA.

PRIREDITEV JE BILA DEL MEŽIŠKEGA POLETJA 2012.

VEČER JE FINANČNO PODPRLA OBČINA MEŽICA, POMAGALI SO JKZ ND MEŽICA, GOSTILNA KREBS IN ELSTIK DO.O.

 

Gašper Bivšek: Provinca, smrt nekega sveta

Pesništvo Gašperja Bivška je Študentska založba kot "novum" sodobne slovenske poezije ter kot "presenetljivo zrelo in izvirno pesniško dejanje" ponudila leta 2007 v zbirki Skorjevec. Izmed "našitkov", ki bi utegnili ustrezati njegovemu pesništvu, kakor ga razvija v novi zbirki Provinca. Mrak, bi šlo razmišljati o pojmih univerzalizma, panteizma, misticizma, spiritualizma in empirizma.

A naštete oznake lahko služijo kvečjemu kot tirnice, po katerih je mogoče avtorski glas zreduciranega potisniti proti eni od njegovih konstant. Zgornje oznake seveda implicirajo avtorsko združevanje nekaterih nezdružljivih in nasprotujočih si mišljenj, ki pa se zdi kot konstitutivni prijem, ki tej avtorski poeziji omogoča obstoj.

Zbirko uvaja cikel pesmi, nadnaslovljenih Tihožitja oziroma "variacije na ljudske teme", ki prinaša nekaj bolj konvencionalnih in določene presenetljive skice iz narave, skozi katero na presenetljive načine "teče" civilizacija ali raje - civilizirana misel. Avtor je v motrenju živalskega sveta in pokrajine, predvsem pa njenih izbranih detajlov, močno osredotočen, skorajda zatopljen v predmet, domala uročen. Metoda opisa, skozi katero presevajo videnja in uvidi, pušča vtis, da imamo opraviti z močno premišljevalno, do neke mere filozofsko pesniško metodo. Pedantno cizelirane pesmi beremo v ciklih Mrak in Lesuni, kjer dobiva narava, njen pokrajinski in detajlni izraz, malodane personaliziran obraz. Hkrati s "človečenjem" narave pa pričamo posebni naturalizaciji in sinhronizaciji človeka z naravo. Preplet in univerzalizacija vsega bivajočega se vrši v skladnem sklapljanju mišljenja in gibov jezika: "Sam se obraseš v blodnjaku / iz podrasti."

Vtis monološko introvertirane literature močno razbijajo nekateri motivi, ki se ponujajo kot arhaične prapodobe, vklenjeni pa so v moderen jezik in še bolj sodoben pogled. Skozi vso zbirko ostaja tak motiv seksualnosti, ki je (kot mnogi drugi) reduciran na elementarno in jedrno, iz česar pa presenetljivo rastejo groteskne vizije...

… Kot v številnih drugih pesmih se tudi v tej dogaja avtorska eksplikacija arhetipov, prvotnih oblik, prej kot iskateljstvo pa je na delu najditeljstvo, katerega težavni del naloge je iskanje "praoblike" jezika. Ta je, razstavljen na manjše enote (verze), poln retoričnih praznin, nanašalnih slepih peg in surove hermetičnosti, ki dobijo obliko in volumen, ko se pesem pomakne do svojega konca.

Kakšen je torej pravi značaj zbirke, ki se že v naslovu obrača stran od "vesele znanosti" urbanosti in splošno legitimiranega kozmopolitstva (v poeziji in sploh) ter gleda v mrak, pisan v kurzivi? Narava kot primat življenja, samozadostnost bivajočega, nekakšna platforma, ki subjektu definira budnost in globoko zavest, je v mnogih primerih kontrolna točka "kulturnih" leg: "Nategovanje harfe / je nič proti brenkanju na žile." Bivškova poezija je značilno napeta od močne intence, usmerjene v razbistren, osvežen popis sveta, v novo pogojevanje razmerja med ruralnim in urbanim, v odkritje pokrajine, ki je pod odprtim modrim očesom neba pravzaprav zastrta. V preseku miru in nemira, na pol poti med znanim in tujim, v vmesnem prostoru med varnim in grozečim je vedno znova primerna za nove poselitve: "Tukaj še odseva ni in je velik prostor zate."

Mojca Pišek, Dnevnik, 29.5.2012

 

GAŠPER BIVŠEK, rojen leta 1984, je pesnik, ki živi svoje življenje na kmetiji Pričnik med mogočnimi koroškimi gozdovi ned Mežico. Leta 2007 je izšel njegov pesniški založniški prvenec Skorjevec. Nocoj predstavljena knjiga Provinca. Mrak je Bivškova druga pesniška zbirka ali, kakor pravi sam, njegov odziv na bučanje sveta.

 

Z VAMI SMO BILI:

GAŠPER BIVŠEK,

MARKO STRMČNIK,

AJDA VASLE.

MARKO STRMČNIK, GAŠPER BIVŠEK, AJDA VASLE

GAŠPER BIVŠEK, AJDA VASLE

MARKO STRMČNIK

GAŠPER BIVŠEK

MARKO STRMČNIK, GAŠPER BIVŠEK

MARKO STRMČNIK, GAŠPER BIVŠEK, AJDA VASLE

FOTO: DORICA VASLE

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA in LJUDSKA UNIVERZA KOPER

sta Vas vljudno vabila v sredo, 23. maja 2012 ob 17.00 na Ljudsko univerzo Koper, Cankarjeva 33, 6000 Koper v uč. št. 14/2.nadstropje na predavanje

PROSTOVOLJKA V BERLINU.

MARIJA MOJCA ODERLAP nam je pripovedovala, kaj je počela, videla in doživela med svojim bivanjem v Berlinu v Nemčiji.

PREDAVANJE JE BILO DEL PROJEKTA TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2012.

LEPO POVABLJENI!

Predavanje je finančno podprla Občina Mežica, pomagali so Ljudska univerza Koper, Luka Koper  in Elstik d.o.o.

 

V letu 2011, mednarodnem letu prostovoljstva sta
Zavod za novodobno izobraževanje Maribor in GEB Institut Berlin izpeljala
Projekt  mednarodnega medgeneracijskega sodelovanja

"za  osebe nad 50"

z geslom

SAY YES, RECI DA
-prostovoljnemu delu v Berlinu in spoznanju, "da smo vsi v istem čolnu";
-ustvarjalnim delavnicam za otroke iz socialno šibkih družin vzhodnoevropskih in arabskih držav, v »Kindertreff Waschkuüche«,
-literarnemu večeru slovenske poezije v slovenskem in nemškem jeziku Pomladni dež v romskem centru "Akate" (»Tukaj«),
-vsem dogajanjem v slovenskem misijonu pri sv. Elizabeti,
-kulturni prireditvi ob 20-letnici samostojnosti Slovenije in Hrvaške za Slovence in Hrvate v Berlinu,
-multinacionalnemu in multikulturnemu Berlinu,

"BERLIN LIEBT DICH"… 


NE PRIDE DALEČ, KDOR GRE KAR NARAVNOST.

(Antoine de Saint Exupery)

PREDAVANJE SO PRIPRAVILI:

AVTORICA

MARIJA MOJCA ODERLAP

IN POMOČNIKI:

MAJDA VERBOLE,

ŽIGA LAMPREHT,

PETER PERUZZI,

BOŠTJAN DVORŽAK.

Marija Mojca Oderlap, Žiga Lampreht

Marija Mojca Oderlap


Publika

Mojca predava...

Fotografije je prijazno prispevala Ljudska univerza Koper.

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

Vas je vljudno povabilo

v petek, 18. maja 2012 ob 20.00 uri v  dvorano GOSTILNE KREBS v Mežici

na večer ob treski

LUTKE,

ta čarobna majhna bitjeca, ki razveseljujejo otroke in odrasle po vsem svetu.

Večer smo pripravili s pomočjo lutkovne skupine

SUPER BICE IZ MEŽICE.

Prireditev je bila del projekta Teden vseživljenjskega učenja 2012.

Večer je finančno podprla Občina Mežica, pomagala sta Gostilna Krebs in Elstik d.o.o.

 

LUTKE

Lutke so z nami že od antične Grčije. Takrat so s tem častili Dioniza – boga vina in plodnosti. Duhovniki so uporabljali obredne lutkovne figure, visoke okoli enega metra. Lutko so takrat imenovali neurospaston, kar prihaja iz grških zloženk za živec (neuro) in nenamerno gibanje, krč (spaston). Lutke so bile v zgodovini namenjene odraslemu občinstvu in ne samo otrokom.

Pozneje se je zgodilo, da je lutkovno gledališče nekako dobilo predznak otroškega gledališča. Vendar gre za predsodek, ki nikakor ne  ustreza resnici. Lutkovne predstave umetniki ustvarjajo tudi samo za odrasle. Nekatere od teh predstav se lahko brez sramu postavijo ob bok "večjemu bratu", dramskemu gledališču.

Lutkovno gledališče je danes razširjeno zlasti na Kitajskem, Japonskem, v Mjanmaru in Oceaniji.

Kje so lutke doma?

Lahko bi rekli, da so lutke doma v lutkovnem gledališču. Lahko bi rekli, da so doma v pravljicah. Lahko bi rekli, da sploh nimajo doma in da hodijo od gledališča do gledališča in zabavajo ter poučujejo otroke. Domovanje lutk je lahko kjer koli.

Ne nazadnje jih lahko izdelamo tudi sami in jim ponudimo dom pod svojo streho .

 

Super bice iz Mežice

Nekega dne ugotoviš, da ti peša spomin. Ne moreš si zapomniti imen, številk, obrazov. Pozabljaš, kaj si delal včeraj. Prestrašiš se, razmišljaš, kaj bi naredil,da bi preprečil vedno večje pozabljanje. Lahko rešuješ križanke, lahko se pričneš učiti tujega jezika, pa pesmi na pamet in še veliko je možnosti, da uriš spomin. Lahko začneš igrati lutke.

In tako se je začelo. Pred devetimi leti se je šest upokojenk odločilo, da bodo igrale lutke in z njimi razveseljevale malo in staro. Igranje lutk, učenje besedila , postavljanje scene , vse to je bil velik izziv za »dekleta«, ki so že babice.

 

NOCOJ SMO BILI  Z VAMI:

Vanča Škerjanec,

Anica Matkovič,

Jožica Permanšek,

Silva Polajner,

Peter Peruzzi,

Lovro Vreš in

Erika Žagar, ki je pripravila ta večer ob treski.

ERIKA ŽAGAR, LOVRO VREŠ

ERIKA ŽAGAR

GLAVNI JUNAKI...

PETER PERUZZI, ERIKA ŽAGAR

VANČA ŠKERJANEC, ERIKA ŽAGAR

VANČA ŠKERJANEC, ERIKA ŽAGAR, ANICA MATKOVIČ, JOŽICA PERMANŠEK, PETER PERUZZI, LOVRO VREŠ

SILVA POLAJNER, VANČA ŠKERJANEC, JOŽICA PERMANŠEK, ANICA MATKOVIČ, PETER PERUZZI, ERIKA ŽAGAR, LEOPOLDINA ŠEGEL

FOTO: ŠTEFAN ERJAVC

 

 

 

 

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

vas je vljudno povabilo na večer ob treski z upokojenim mežiškim župnikom, popotnikom in literatom

JOŽETOM LODRANTOM,

ki je bil v petek, 20.4.2012 ob 20.00 v dvorani Gostilne Krebs v Mežici.

SODELOVALI SO:

JOŽE LODRANT,

MILKA HOHNJEC,

METKA ZVONAR HOHNJEC .

Tresko je prižgal Ciril Tasič.

Metka Zvonar Hohnjec in Milka Hohnjec.

Jože Lodrant

Metka Zvonar Hohnjec, Jože Lodrant, MIlka Hohnjec

 

 

Večere ob treski finančno podpira Občina Mežica. Pomagata Gostilna Krebs in Elstik d.o.o. Vaš prispevek: 3 EUR.

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS JE VLJUDNO POVABILO K POSLUŠANJU IN SODELOVANJU NA

7. JAVNEM BRANJU POEZIJE OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE,

KI JE BILO V PETEK, 23. MARCA 2012, OB 19.00 V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

Večer je finančno podprla Občina Mežica.

Pomagata Gostilna Krebs in Elstik d.o.o.

LETOŠNJE IZJAVE O SVETOVNEM DNEVU POEZIJE:

21. marec je svetovni dan poezije, za kar ga je leta 1999 razglasil Unesco, da bi podprl jezikovno pestrost in raznolikost poetičnega sveta. Kljub mnogim družbenim in tehnološkim spremembam poetični jezik z melodijo, metaforami in sintakso še vedno preprečuje propadanje svetovnih jezikov in kultur, je v letošnji poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

Tudi v novih tehnologijah in kratkih sporočilih na družbenih omrežjih je potencial, ki lahko navdahne poezijo z novo energijo, neguje in posreduje ustvarjalnost v obliki verzov ter tako omogoča ljudem bolj polno življenje, meni Bokova. Poetična ustvarjalnost z raziskovanjem neizmernih možnosti jezika bogati medkulturni dialog, ki je varuh miru, še piše. Prav pesniki pa ostajajo tisti, ki se zavedajo, kako opozarjati na nepravičnosti v svetu in spodbuditi opažanje njegove lepote.

Kot je dejal za STA predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer, se lahko poezija resnično učinkovito širi le "od ust do ušesa", zato je bolj intimna, neposredna in tudi subverzivna. Poezija je stvar posameznika in je "zmeraj za nekaj prstov bolj leva" od siceršnje umetnosti, saj drugače ne bi zmogla "govorice od duše do duše", je dejal Taufer.

"Kar poezija napoveduje, ne napoveduje zavestno ali programsko, temveč govori iz instinkta, občutljivosti, prizadetosti in zavzetosti. Zato je ta instinkt relativno zanesljiv," je dejal Taufer.

 LETOŠNJI SODELUJOČI:

TRESKO JE PRIŽGALA TONČKA VUK.

POEZIJO SO PREBIRALI:

ANKA PLEVNIK,

BLAŽ PAVLINEC,

BERTA PAVLINEC,

ANČI PERKLIČ,

JOŽICA KOTNIK,

HILDA MAKLIN,

TEREZIJA HOMER,

ANA KRIVEC,

TEREZIJA JASER,

PETER PERUZZI,

MAJDA PAJER,

AJDA VASLE,

PEVSKA SKUPINA GORNA.

PA ŠE VSI SKUPAJ...

FOTO: TONČKA VUK, PETER PERUZZI, AJDA VASLE

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

vas je vljudno povabilo na predstavitev mladinskega romana

GUGALNICA ZA DVA

RUDIJA MLINARJA.

Videli smo se v soboto, 3.3.2012 ob 19.00

v dvorani Gostilne Krebs v Mežici.

V programu sta sodelovala tudi člana Literarne sekcije Beseda KD Franc Bogovič  Dobova Rudi Mlinar in Ivana Vatovec.

Delovanje DLG Treska Mežica finančno podpira Občina Mežica. Pomagata Gostilna Krebs in Elstik d.o.o.

RUDI MLINAR

Rojen sem bil 24.03 1950 na Dolgi Brdi - občina Prevalje. Obiskoval sem osnovno šolo v Prevaljah do 1962, ko smo se preselili v Mežico, kjer sem končal osnovno šolo. Leta 1964 smo se preselili na Leše. Od tam sem začel obiskovati poklicno kovinarsko šolo na Ravnah in se leta 1967 zaposlil v Železarni Ravne. Ob delu sem končal srednjo delovodsko šolo. Vojaški rok sem odslužil v letih 1969-1971.
1972 sem se poročil. Sem oče sinu Simonu in hčerki Veroniki .
Po 30 letih dela v železarni sem se l. 1999 preselil v Brežice, tu sem se 2004 poročil z Ivano Vatovec.
Po krajših zaposlitvah sem se zaposlil 2001 pri Slovenskih železnicah in se v tem podjetju 2009 upokojil.

Prozna dela:

· 1986 Pekoč· e zvezde, Železarna Ravne

· 2004 Ciril iz Šentanela, Celovška Mohorjeva družba 

· 2005 Kjer ptice oneme, C.M.D. in tednik Nedelja

· 2006 Vstopite, Celjska Mohorjeva družba

· 2006 Vsa njegova križpotja ( soavtorica Ivana Vatovec ),  založba Salve Ljubljana

· 2007 Postaja, Goga Novo mesto 

· 2008 V senci Gore ( soavtorica Ivana Vatovec ), Celovška Mohorjeva družba

· 2009 Prvi doktor,Mohorjan - Prevalje

· 2010 Šepetanje lip,Celovška Mohorjeva družba

· 2011 Gugalnica za dva , Celovška Mohorjeva družba

 

Dramska dela za odrasle:

 

· 1975 Najlepša dota

· 1984 Beg

· 1989 Temni trenutki

· 1991 Postaja

· 1995 Č· etrta božja zapoved

· 1997 Mali oglasi

· 1998 Trupla v kleti

· Past

· Darilo

· Oh ti moški

· Prešernov križev pot

· Veš poet svoj dolg


Dramska dela za otroke:

· 1980 Svet je tudi zate, deklica

· 1983 Največ· je odkritje

· 1984 Dedek Mraz preveč·

· 1986 Snežni mož

· 1990 Darilo

· 1996 Bolna brata


Dramatizacija:

· Prežihov Voranc – Odpustki

· Miško Kranjec Povest o dobrih ljudeh.

GUGALNICA ZA DVA

Mladinski roman Gugalnica za dva pripoveduje zgodbo dveh mladih. Njuno življenje je podvrženo mnogim težavam, od ločitve staršev, prek preprodaje in jemanja mamil do psihičnih stisk.
Zgodba se plete okrog dveh mladostnikov, Špele in Boruta, polbrata in polsestre, ki se spopadata vsak z drugačnimi težavami. Špela se ujame v mrežo gojiteljev konoplje in tudi poskuša s kajenjem marihuane, ker se počuti doma zapostavljeno in premalo upoštevano.
Borut ima težave s preveliko telesno težo, saj se vse njegovo življenje vrti okrog hrane. Temu je v glavnem kriva mati, ki ga je po ločitvi preveč razvajala.
Na sceni so ves čas tudi trije njuni sošolci, ne ravno zgledni učenci, ki ustanovijo tajno društvo z imenom Zaščitniki. In koga naj bi zaščitili, če ne tiste naivne sošolce, ki se pustijo zvabiti v mrežo preprodajalcev mamil. A z njihovo pomočjo policija lahko polovi preprodajalce.
Borut in Špela najdeta izhod iz krize.

(Beseda založnika o knjigi)

 

 Z VAMI SMO BILI:

RUDI MLINAR,

IVANA VATOVEC,

LUCIJA NAVERŠNIK,

PETER PERUZZI,

AJDA VASLE.

MARIJA MAUKO JE PRIŽGALA TRESKO.

IVANA VATOVEC, PETER PERUZZI, AJDA VASLE

PETER PERUZZI, AJDA VASLE, LUCIJA NAVERŠNIK

IVANA VATOVEC, RUDI MLINAR, PETER PERUZZI, AJDA VASLE, LUCIJA NAVERŠNIK

IVANA VATOVEC, RUDI MLINAR, PETER PERUZZI, AJDA VASLE

STOJIJO: IVANA VATOVEC, PETER PERUZZI, AJDA VASLE, SEDITA RUDI MLINAR IN LUCIJA NAVERŠNIK

FOTO: TONČKA VUK

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA IN KOROŠKI DOM STAROSTNIKOV ČRNEČE

STA VAS   V ČETRTEK, 16.2.2012 OB 15.30 POVABILA V VEČNAMENSKI PROSTOR KOROŠKEGA DOMA STAROSTNIKOV ČRNEČE

NA VEČER OB TRESKI

PROSTOVOLJKA V BERLINU.

MOJCA ODERLAP nam je pripovedovala, kaj je počela, videla in doživela med svojim bivanjem v Berlinu v Nemčiji.

DELOVANJE DRUŠTVA DLG TRESKA MEŽICA FINANČNO PODPIRA OBČINA MEŽICA.

Mojca Oderlap in publika

Publika

Mojca Oderlap

V letu 2011, mednarodnem letu prostovoljstva sta
Zavod za novodobno izobraževanje Maribor in GEB Institut Berlin izpeljala
Projekt  mednarodnega medgeneracijskega sodelovanja

"za  osebe nad 50"

z geslom

SAY YES, RECI DA
-prostovoljnemu delu v Berlinu in spoznanju, "da smo vsi v istem čolnu";
-ustvarjalnim delavnicam za otroke iz socialno šibkih družin vzhodnoevropskih in arabskih držav, v »Kindertreff Waschküche«,
-literarnemu večeru slovenske poezije v slovenskem in nemškem jeziku Pomladni dež v romskem centru "Akate" (»Tukaj«),
-vsem dogajanjem v slovenskem misijonu pri sv. Elizabeti,

-- udeležbI na konferenci prostovoljcev iz evropskih držav-udeleženk v mesecu maju
-kulturni prireditvi ob 20-letnici samostojnosti Slovenije in Hrvaške za Slovence in Hrvate v Berlinu,
-multinacionalnemu in multikulturnemu Berlinu,

"BERLIN LIEBT DICH"… 


NE PRIDE DALEČ, KDOR GRE KAR NARAVNOST.

(Antoine de Saint Exupery)

 

VEČER SO PRIPRAVILI:

AVTORICA

MOJCA ODERLAP

IN POMOČNIKI:

MAJDA VERBOLE,

ŽIGA LAMPREHT,

PETER PERUZZI,

BOŠTJAN DVORŽAK.


 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE

TRESKA MEŽICA

VAS JE POVABILO NA VEČER OB TRESKI S PESNICO IN PISATELJICO

MAJDO PAJER.

VIDELI SMO SE V PETEK, 3.2.2012 OB 19.00 V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

Majda Pajer je bila rojena 3.6.1967 kot Majda Pungertnik, prva od 4 otrok v družini. Mladost je preživela v domačem Plešivcu pri Velenju. Po poklicu je komercialistka, je poročena in mati 4 otrok- Roka, Metke, Vida in Anike . Z družino živi v Dovžah pri Mislinji. Do sedaj je izdala 6 knjig:

- KO SE MRAK OČI DOTAKNE,

- KAJ IMA RDEČA KAPICA V KOŠARICI,

- VONJ ČRNEGA ZLATA,

- MAGDALENCE,

- NASLONIM SE NATE,

- MUŠNICE SO LEPE.

 

VEČER JE FINANČNO PODPRLA OBČINA MEŽICA. POMAGATA: GOSTILNA KREBS IN ELSTIK D.O.O. VAŠ PRISPEVEK: 3 EUR.

 

MAJDA PAJER : LONČNICA (ODLOMKI)

Tovariš je četrtošolcem zapovedal, naj si pripravijo zvezke za spis, čemur je nekaj sekund sledilo splošno negodovanje, nato pa se je skupinica, ki je štela komaj sedem skuštranih glavic, le sprijaznila z »usodo« in se nad odprtimi zvezki, ki v začetku šolskega leta še niso premogli niti ene popisane strani, radovedno zazrla v tovariša v pričakovanju teme spisa. Tovariš je nekaj časa globoko razmišljal, nato pa se v skritem upanju začel ozirati po razredu za predmetom, ki bi se mu zdel primeren za opis in dovolj zahteven za četrti razred. Tretješolci na drugi strani prostora so postajali že nemirni, ko je tovariš na okenski polici naenkrat uzrl nekaj resnično lepega. Na notranji okenski polici se je med ostalimi lončnicami bohotila prekrasna pelargonija. …

… »Kaj je Majdka?« Tovariš ni mogel razumeti, kaj bi bilo nekomu glede spisa še nejasno, zlasti pa ne Majdki, ki je za razliko od ostalih nadvse rada literarno ustvarjala. »O tej roži ni kaj pisati.« Dobil je odgovor, preprost odgovor : o tej roži ni kaj pisati. ..

… »Te rože ne bom opisovala. Tako neumna je videti, da si niti kar nekaj izmisliti ni mogoče,« je z malce trme in rahlim prizvokom nekakšne skorajšnje zlobe povedala Majdka in pri tem zrla tovarišu naravnost v oči. Gledala ga je ter čakala, kajti zdaj je bil on na potezi…

…Kdo bo popustil? Majdka? Odložila je nalivnik in prekrižala roke nad zvezkom, očitno odločena, da ostane pri svojem. Tovariš? »Tema današnjega spisa je opis lončnice. Mogoče bi bilo res zanimivo, da imate na izbiro dve. Majdka, izberi si rožo »po svojih merilih« in nadaljujte že vendar z delom!« Tovariš je nepričakovano hitro popustil in zmaga je bila Majdkina. Ubogljivo je vstala, so ozrla po preostalih cvetličnih lončkih na oknih in izbrala. Kot naročeno je na polici uzrla pravo nasprotje lepotici na katedru…

…Brez besed se je vrnila v klop in se takoj lotila šolskega spisa pod naslovom »Lončnica«…

…Tovariš je opazoval drobno deklico, ki je popisala že nekaj strani in spet vzneseno obrnila list. Ni je hotel motiti in spoznal je, da izbira lončnice ni imela nobenega pomena. Majdka je imela neko željo in potrebovala je le priložnost, da izlije bogastvo svojih misli in besed na papir…

 

 Z VAMI SMO BILI:

MAJDA PAJER,

METOD VUK,

PETER VUK,

DORICA VASLE,

PETER PERUZZI,

AJDA VASLE.

METOD IN PETER VUK

PETER PERUZZI, DORICA VASLE, MAJDA PAJER, AJDA VASLE, MARIJAN MAUKO

MAJDA PAJER, AJDA VASLE

PETER PERUZZI, DORICA VASLE, MAJDA PAJER, AJDA VASLE

METOD VUK, PETER VUK, PETER PERUZZI, DORICA VASLE, MAJDA PAJER, AJDA VASLE

PETER PERUZZI, DORICA VASLE, PETER VUK, METOD VUK, MAJDA PAJER, AJDA VASLE

 

 

 

KNJIŽNICA DRAVOGRAD IN

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

sta vas povabila  na potopisno dokumentarni večer ob treski

LAS VEGAS - MESTO PRESEŽKOV.

Svoja doživetja iz mesta presežkov je predstavil LOVRO VREŠ.

Videli smo se v četrtek, 26.1.2012 ob 18.00 v Knjižnici Dravograd.

 

PROGRAM STA OBLIKOVALA LOVRO IN DOMEN VREŠ.

Lovro in Domen Vreš

Lovro in Domen Vreš

 

Domen Vreš

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS JE V PETEK, 13.1.2012 OB 19.00 POVABILO V DVORANO GOSTILNE KREBS V MEŽICI

NA VEČER OB TRESKI

PROSTOVOLJKA V BERLINU.

MOJCA ODERLAP nam je pripovedovala, kaj je počela, videla in doživela med svojim bivanjem v Berlinu v Nemčiji.

Večer je finančno podprla Občina Mežica, pomagajo Gostilna Krebs, Elstik d.o.o. in Kopa d.d. Vaš prispevek: 3 EUR.

 

V letu 2011, mednarodnem letu prostovoljstva sta
Zavod za novodobno izobraževanje Maribor in GEB Institut Berlin izpeljala
Projekt  mednarodnega medgeneracijskega sodelovanja

"za  osebe nad 50"

z geslom

SAY YES, RECI DA
-prostovoljnemu delu v Berlinu in spoznanju, "da smo vsi v istem čolnu";
-ustvarjalnim delavnicam za otroke iz socialno šibkih družin vzhodnoevropskih in arabskih držav, v »Kindertreff Waschkuüche«,
-literarnemu večeru slovenske poezije v slovenskem in nemškem jeziku Pomladni dež v romskem centru "Akate" (»Tukaj«),
-vsem dogajanjem v slovenskem misijonu pri sv. Elizabeti,
-kulturni prireditvi ob 20-letnici samostojnosti Slovenije in Hrvaške za Slovence in Hrvate v Berlinu,
-multinacionalnemu in multikulturnemu Berlinu,

"BERLIN LIEBT DICH"… 


NE PRIDE DALEČ, KDOR GRE KAR NARAVNOST.

(Antoine de Saint Exupery)

 

VEČER SO PRIPRAVILI:

AVTORICA

MOJCA ODERLAP

IN POMOČNIKI:

MAJDA VERBOLE,

ŽIGA LAMPREHT,

PETER PERUZZI,

BOŠTJAN DVORŽAK.

Mojca Oderlap,dr. Boštjan Dvoržak

Peter Peruzzi

Dr. Boštjan Dvoržak, Mojca Oderlap

Dr. Boštjan Dvoržak, Mojca Oderlap, Peter Peruzzi, Majda Verbole

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE

TRESKA MEŽICA

VAS  JE  POVABILO  NA VEČER OB TRESKI

»SVETI MIKLAVŽ NA OBISKU«.

VIDELI SMO SE V SOBOTO, 3.12. 2011

OB 19.00 V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

Spoznali smo življenje sv. Miklavža ter legende in šege, ki so se v stoletjih spletle okoli tega priljubljenega svetnika in zimskega obdarovalca.

POVABLJENI STE BILI TUDI K NAKUPOM NA MALEM ADVENTNEM BAZARJU. IZKUPIČEK BAZARJA BO NAMENJEN DELOVANJU DLG TRESKA MEŽICA.

Z VAMI SMO BILI:

ŽEPZ VI SOLIS,

SV.MIKLAVŽ - PETER PERUZZI,

MARJETA TASIČ,

LOVRO VREŠ,

PETRA ŠTIRN - JANOTA,

ERIKA ŽAGAR,

ANDREJ LOJEN,

MOJCA ODERLAP,

DOMEN VREŠ,

AJDA VASLE.

ERIKA ŽAGAR, ANDREJ LOJEN, MOJCA ODERLAP,AJDA VASLE,  MARIJAN MAUKO

MARJETA TASIČ, LOVRO VREŠ, PETRA ŠTIRN JANOTA, ERIKA ŽAGAR, ANDREJ LOJEN, MOJCA ODERLAP, AJDA VASLE

MARJETA TASIČ, LOVRO VREŠ, PETRA ŠTIRN JANOTA, SV.MIKLAVŽ - PETER PERUZZI, ERIKA ŽAGAR, ANDREJ LOJEN, MOJCA ODERLAP, AJDA VASLE

SV.MIKLAVŽ - PETER PERUZZI, ERIKA ŽAGAR

DOMEN VREŠ

ŽEPZ VI SOLIS SE PREDSTAVI

 

ŽEPZ VI SOLIS, ZBOROVODKINJA ŠPELA MASTEK

VSI SKUPAJ ...

UTRINEK Z BAZARJA

ČESTITKE NAŠEMU USTANOVITELJU MARIJANU MAUKU ZA ROJSTNI DAN!

 

 

FINANČNA PODPORA OBČINE MEŽICA ZA LETO 2011: 935 EUR. POMAGAJO TUDI GOSTILNA KREBS, ELSTIK D.O.O. IN KOPA D.D. HVALA!

 

 

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA

VAS  JE VLJUDNO POVABILO

V PETEK, 21. OKTOBRA 2011 OB 20.00 uri V DVORANO GOSTILNE KREBS

NA POTOPISNO DOKUMENTARNI VEČER OB TRESKI

»LAS VEGAS – MESTO PRESEŽKOV …«

LAS VEGAS, le kaj sem vedel o njem, preden sem se odpravil tja? Vedel sem, da je to svetovno znano mesto, predstavljal sem si ga kot glavno mesto vseh igralnic. In res, igralnice so na vsakem koraku in te vabijo z mamljivimi reklamami v soju neonskih svetilk. Vedel sem, da se imenuje Grešno mesto, kar sem povezoval predvsem z igrami na srečo, saj je več kdo v tem mestu zapravil še zadnje cekine v upanju na velike nagrade. No, tu sem se nekoliko motil. Vedel sem, da je Las Vegas prepoznaven po svojem znaku, ki ga lahko vidite tudi na sliki.

No, vedel sem tudi, da je Las Vegas nekje v puščavi (zvezna država Nevada), da je zelo vroče, da nimaš kam oditi peš zaradi puščave in da je v mestu vse tipi top. Tudi tu sem se nekoliko motil.

Las Vegas (ime iz španščine menda pomeni travnik) je največje mesto v zvezni državi Nevada in 28. največje mesto v Združenih državah Amerike. Je tudi največje mesto, ki je nastalo v 20. stoletju. Ja, res je, Las Vegas je bil ustanovljen šele leta 1905 in si je naziv mesto pridobil leta 1911, ko je imel okrog 1000 ljudi. Skoraj 20 let je rabil, da je zrasel do velikosti Mežice, danes pa ima samo mesto 600.000 prebivalcev, kot celotno velemesto pa skoraj 2 milijona.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4f/Las_Vegas_Strip_south%2C_Tropicana_ave.jpg

 

Las Vegas živi od igralnic, je priljubljeno prizorišče za filme, televizijske oddaje in športne prireditve. Je svetovno znano središče iger na srečo, nakupovanja, vrhunskih restavracij in zabave. Vse skupaj je začinjeno s svetlobnimi efekti in zasloni, zaradi česar velja Las Vegas za najbolj osvetljeno velemesto in je viden tudi iz vesolja.

las-vegas-4.jpg

Osrednji del Las Vegasa je Strip. To je ulica (območje), dolgo približno 7 kilometrov s skoraj vsemi turističnimi atrakcijami, ogromno igralnicami, najpomembnejšimi hoteli …

Okrog Las Vegasa je puščava, vendar je zelo blizu mesta tudi svetovno znani nacionalni park Grand Canyon.

IMG_2984.JPG

 

Sam kanjon reke Colorado je fascinanten zaradi svojih dimenzij. V povprečju se stene skoraj navpično nad reko dvigajo cel kilometer in pol, takšna ali pa še malo večja je tudi širina. Če dodamo še avtentično indijansko okolje, visoko nadmorsko višino, puščavo, sprehod po nebu (Skywalk), odlične turistične ponudbe, je obisk tega nacionalnega parka res pravo doživetje. Škoda le, da je na razpolago tako malo časa za ogled velikega števila znamenitosti.

 

Z VAMI SVA BILA:

LOVRO VREŠ

ki sem  večer tudi pripravil

in

DOMEN VREŠ.

Večer je finančno podprla OBČINA MEŽICA. Hvala tudi podjetjema ELSTIK D.O.O., KOPA D.D. in GOSTILNI KREBS.

Marijan Mauko, Lovro Vreš, Domen Vreš

Filip Dlopst, Lovro Vreš, Domen Vreš

Domen Vreš

Lovro in Domen Vreš

Foto: A. Vasle

 

 

DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE

TRESKA MEŽICA

VAS JE  POVABILO  NA PREDSTAVITEV PONATISNJENE KNJIGE

»OBLETNICA SAMOTE«

JANIJA RIFLA.

V SOBOTO, 24. SEPTEMBRA 2011 OB 20.00

V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

FINANČNA PODPORA OBČINE MEŽICA ZA LETO 2011: 935 EUR.

POMAGATA: GOSTILNA KREBS IN ELSTIK D.O.O. VAŠ PRISPEVEK: 3 EUR

PETER PERUZZI, AJDA VASLE, MARIJAN MAUKO, TINA SKENEMAN

TINA KSENEMAN

LOVRO VREŠ, JANI RIFEL, PETER PERUZZI, AJDA VASLE, TINA KSENEMAN

JANI RIFEL, PETER PERUZZI

LOVRO VREŠ. JANI RIFEL, PETER PERUZZI, AJDA VASLE

LOVRO VREŠ, AJDA VASLE, JANI RIFEL, TINA KSENEMAN, PETER PERUZZI

FOTOGRAFIJE: DORICA VASLE

 

DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE

TRESKA MEŽICA

VAS  JE POVABILO NA VEČER OB TRESKI,

kjer so se predstavili

LJUBIMCI POEZIJE.

V PETEK, 26.8.2011 OB 20.00

V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

Ljubimci poezije so mladi pesnici in pesnik

ANA PISAR,

BARBARA ŽVIRC in

PRIMOŽ KARNAR.

Rounded Rectangle: PRIMOŽ KARNAR – politolog, mednarodnik, zaposlen kot ekonomist. Vsak dan se ukvarja z malenkostmi  - od prevoda besede pudlanje v ruščino do izračunavanja porabe bencina na 100 km. Včasih sreča kakšno pesem.

Rounded Rectangle: ANA PISAR – čeprav nenehno stopa po raznolikih poljih, kjer ustvarja in se izraža, pa se vedno rada odmika v poezijo, saj njen objem tako dobro dene. Če postavljanje črk v besedi ljubi svoja zatišja, pa njihovo prebiranje in ukleščanje  v misli ne poneha, prav nikoli.

 

 

Rounded Rectangle: BARBARA ŽVIRC – večna nomadka med poezijo in prozo, izposojevalka besed, ki sanja o lastni knjigarni s kavarno, kjer bi vsem ljubiteljem potapljanja v neštete svetove knjig za popotnico pričarala svojo najljubšo dišečo kavo.

 

 

 

 

ANA PISAR, PRIMOŽ KARNAR, BARBARA ŽVIRC, ŠTEFAN ERJAVC

ANA PISAR, PRIMOŽ KARNAR, BARBARA ŽVIRC

ANA PISAR, PRIMOŽ KARNAR, BARBARA ŽVIRC

ANA PISAR, PRIMOŽ KARNAR, BARBARA ŽVIRC

ANA PISAR, PRIMOŽ KARNAR, BARBARA ŽVIRC

 

FINANČNA PODPORA OBČINE MEŽICA ZA LETO 2011: 935 EUR. POMAGATA: GOSTILNA KREBS, KOPA D.D. IN ELSTIK D.O.O. VAŠ PRISPEVEK: 3 EUR

živa pesem*

LJUBIMCA

Bereva pokrajino.

Sledi.

Svet.

Neizbežnost.

Človeka.

Širjave.

Pesem.

Bereva hrepenenje.

Sedenje na obali.

Veter,

ki se igra z drobno travo.

Rože bližine.

Želje.

Sanje.

Mir.

Vrane na polju.

Telo magnolije.

Dve polovici.

B e r e v a l j u b e z e n.

(*pesem je sestavljena iz asociacij, misli, prebliskov in razmišljanj obiskovalcev večera ob treski Ljubimci poezije, 26.08.2011)

 

 

DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE

TRESKA MEŽICA

VAS JE POVABILO NA VEČER OB TRESKI

BAJNA BITJA NA KOROŠKEM,

KI JE BIL V PETEK, 5.8.2011 OB 20.00

V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

Spomnili  smo se  žal žen, škopneka, natka, perkmandeljca, povodnega moža in drugih bajnih bitjih, ki morda živijo čisto blizu nas...

 

BAJESLOVJE IN BAJNA BITJA

Slovenci smo, kot drugi narodi, v svojem zgodovinskem razvoju ustvarjali tudi svojo mitologijo, ki pa je zaradi pomanjkanja pisnih virov raziskana predvsem na podlagi etnološkega gradiva, se pravi pripovedk, pesmi, šeg in običajev. Problem teh virov, ki muči raziskovalce, je, da ni mogoče ugotoviti, kdaj so te pripovedke nastale. Kot pri vseh narodih so tudi pri nas nastajali miti, ki so odgovarjali na vprašanja, kot so: »Kdo je naredil svet? Kako se bo svet končal? Kdo je bil prvi človek? Kam gredo duše po smrti?« Odgovori na ta vprašanja morajo biti seveda slikoviti, hkrati pa morajo potrjevati neskončno moč boštev, ki so svet ustvarila, ter skrbijo zanj in za duše ljudi.

Bajke so predvsem poročila, informacije, skopo zapisane sheme za pripoved, ki je ni, ali je samo nakazana. Bajk, v katerih bi nastopala božanstva, Slovenci nimamo, a se je ohranilo mnogo bajeslovnih motivov, ki govore predvsem o bajnih bitjih, ki žive na zemlji. Pripovedke na osnovi bajk pa so izdelane zgodbe, ki skušajo ustvariti zaokrožen svetovni nazor širših razsežnosti.

Slovenski etnolog Damjan J. Ovsec v knjigi Slovanska mitologija in verovanje piše, da Slovenci na svojih tleh višjega boštva, z izjemo boga Peruna, ne poznamo. Vse, kar vemo o našem bajeslovju, izvira iz folklornega gradiva. Tako nam je poimensko znanih okrog petdeset bajnih bitij, vendar ljudsko izročilo še ni izčrpano. Najbolj raziskana so tista bitja, ki so povezana s severnimi, germanskimi jezikovno – pojmovnimi vplivi: ajdi, Pehta, škopnek, žal žene itd. Prav ta so osrednja tema nocojšnjega večera.

Če vas bajeslovje še bolj zanima, vam priporočamo v branje:

Vinko Moederndorfer: Koroške ljudske pravljice in pripovedke, Koroške pripovedke

France Kotnik: Storije 1 in 2

Marta Repanšek: Bajže s Koroške, Večna ura

Damjan J. Ovsec: Slovanska mitologija in verovanje, Velika knjiga o praznikih, Trije dobri možje…

ŠKOPNEK

Neka žanjica je nesla otroka v zibelki s seboj na njivo. Ker je bila pridna, ji je šlo delo hitro izpod rok. Mislila je samo na delo, pri tem pa popolnoma pozabila na otroka in pustila zibelko predaleč od sebe. Zato je izgubila oblast nad otrokom, katerega si je osvojil škopnek. Zamenjal je otroka v zibelki in na njegovo mesto položil drugega, ki je bil nekoliko slaboumen. Mati je spoznala, da ji je škopnek zamenjal otroka, ker je dete ležalo v zibelki z glavo ob vznožju. Nesrečna žena si je narezala na Marijin praznik tri mlade leskove šibe in z njimi tako dolgo tepla zamenjanega otroka, da ji je vrglo v zibko njenega otroka nazaj, zamenjanega pa odneslo. Pri tem je vpilo:

»Jaz sem tvojega otroka tako lepo imel, ti si pa mojega tepla!«

NOCOJ SMO BILI Z VAMI:

ŽAN PRATNEKAR,

ERIKA ŽAGAR,

DORICA VASLE,

METKA ZVONAR HOHNJEC,

PETER PERUZZI

IN

AJDA VASLE.

Štefan Erjavc

Žan Pratnekar

Metka Zvonar Hohnjec, Dorica Vasle, Peter Peruzzi, Erika Žagar, Ajda Vasle

Spredaj: Metka Zvonar Hohnjec, Dorica Vasle, Peter Peruzzi, Erika Žagar, zadaj Ajda Vasle, Žan Pratnekar

Foto: Tončka Vuk

 

 

 

 

MARIJAN VONČINA, DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA in OBČINA MEŽICA

 so Vas vljudno povabili na predstavitev knjige

Marijana Vončine

MEŽICA SKOZI ČAS -

Fotografski album

v četrtek, 9. junija 2011 OB 20:00 uri

v NARODNI DOM MEŽICA.

GLASBENI GOSTJE: MPZ MEŽIŠKI KNAPI

Prireditev je bila del sklopa Mežiškega poletja.

Pomagali so : Občina Mežica, Marijan Vončina, Elstik d.o.o., JKZ ND Mežica.

O AVTORJU KNJIGE:

MARIJAN VONČINA, rojen v Mežici leta 1931

Ljubiteljski fotograf, po poklicu elektrotehnik, kasneje direktor podjetja Elektrarne, ki je skrbelo za proizvodnjo in dobavo električne energije in telefonije Rudnika Mežica.

Več let je predsedoval Foto klubu Mežica, kjer so pripravljali fotografske razstave, zbirali in preslikavali stare fotografije in tudi sami ustvarjali arhiv o nastajanju Mežice in Rudnika Mežica.

Leta 1974 je bil izvoljen za nepoklicnega predsednika sveta krajevne skupnosti Mežica. V dovoljenih dveh mandatih je izpeljal nekaj vidnih projektov, kot so izgradnja športne dvorane, novega pokopališča, obnova trgov, sodeloval je pri izgradnji nove dvorane Elmont in uvedbi proizvodnje žičnih oblik. Skupaj s komunalnim skladom so zgradili cesto Mežica – mejni prehod Reht, nov krak vodovoda od zajetja Šumca do šole. Za uspešno delo je od takratne skupne občine Ravne na Koroškem prejel občinsko nagrado, ki jo je vsako leto dobil le en posameznik.

Na področju planinstva so mu podelili naziv častni član planinskega društva Mežica, dobil je tudi zlati znak Planinske zveze Slovenije.

Leta 2010 je prejel visoko priznanje „Častni občan Občine Mežica“ .

V dobrih petdesetih letih fotografiranja je nastalo veliko fotografskega gradiva, zato se je odločil izdati knjigo o Mežici, da bodo fotografije ostale med ljudmi. Mežica bo tako dobila fotomonografijo, ki nas bo popeljala skozi čas. (Iz knjige Mežica skozi čas, str.350)

Monografiji na pot... (odlomki)

Fotografije so že davno postale del naše kulture. So pomemben vizualni medij, ki prenaša različna sporočila in znanja.

V fotografijah se zrcalijo številne človekove vrednote, fotografiranje pa nam omogoča, da za spomin in za prihodnje rodove ohranimo posebne trenutke, ki jih dojemamo kot pomembne ali nevsakdanje. Fotografije kot del kulturne dediščine imajo tudi nadvse pomembno vlogo pri oblikovanju identitete posameznika ali različnih družbenih skupin. ...

.... Zgodovinski pomen in izpovedno moč fotografije je spoznal tudi Marijan Vončina, ljubiteljski fotograf in kulturnik, ki je zasnoval nocoj predstavljano fotomonografijo. Monografijo je avtor smiselno razdelil na sedem tematskih sklopov. Vsak predstavlja pomemben segment mežiške zgodovine...

... Sožitje vseh fotografij, ki so našle mesto v monografiji, je zelo pomembno, saj tako spoznamo velik del zgodovine našega kraja. Črno – beli in barvni spomini nam odgrinjajo tančice iz življenja majhnega mesta pod mogočno Peco.

Tadej Pungartnik, univ.dipl. etnolog

 

 Z VAMI SMO BILI :

MARIJAN VONČINA,

DUŠAN KREBEL,

MPZ MEŽIŠKI KNAPI,

MARKO KAVTIČNIK,

ERIKA ŽAGAR,

JOŽE LIBNIK,

PETER PERUZZI

IN

AJDA VASLE.

 

MEŽIŠKI KNAPI IN MARKO KAVTIČNIK

ŽUPAN OBČINE MEŽICA DUŠAN KREBEL, ZADAJ AJDA VASLE IN MARIJAN VONČINA

AJDA VASLE, MARIJAN VONČINA

ODLOMKE STA BRALA JOŽE LIBNIK IN ERIKA ŽAGAR.

MARKO KAVTIČNIK IGRA NA PANOVE PIŠČALI.

 

ČESTITKE AVTORJU

OD LEVE: JOŽE GRAUF, STANE JESIH, MARIJAN VONČINA, DUŠAN KREBEL, ERIKA ŽAGAR, JOŽE LIBNIK

VSI SODELUJOČI

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS JE  VLJUDNO POVABILO

V PETEK, 13. MAJA 2011 OB 20.00 URI V DVORANO GOSTILNE KREBS V MEŽICI NA

TRAGIKOMIČNI MONODRAMSKI NASTOP

HUMOR – BRAT VEROVANJA.

Poučiti in razvedriti si Vas je  prizadeval jubilant

JOŽE LODRANT.

Prireditev je bila  del projekta Teden vseživljenjskega učenja 2011. Večer je finančno podprla Občina Mežica, pomagala sta Gostilna Krebs in Elstik d.o.o.

 

NA VEČERU STA SODELOVALA

JOŽE LODRANT

IN

LEON GRUM S HARMONIKO.

Jože Lodrant, Lovro Vreš

Jože Lodrant

Leon Grum

DAS RROMA AETHER KLUB THEATER BERLIN IN

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

sta vas vljudno povabila na literarni večer slovenske poezije

POMLADNI DEŽ - FRUEHLINGSREGEN

14.APRILA 2011 OB 20.00 V CAFE IM RROMA A.K.T.

Boddinstrasse 5, 12053 Berlin - Neukoelln.

Branje poezije je potekalo v slovenskem in nemškem jeziku. Sodelovala  sta:

MOJCA ODERLAP,

ki je večer tudi pripravila,

in

DR. BOŠTJAN DVORAK.

Mojca Oderlap

Mojca Oderlap, Boštjan Dvorak

Mojca Oderlap

Kulturni večer v romski kavarni Akate 14. aprila

Spoštovani!

Dne 14. aprila se je v osrednji berlinski četrti Neukölln v kavarni Akaté, ki je romski kulturni center, odvijal izredno lep in zanimiv kulturni večer, ki si ga je zamislila Marija Oderlap v okviru projekta GEB kot gesto medkulturnega povezovanja in spoznavanja; kot predstavnica literarnega združenja Treska iz Mežice se je domislila predstavitve izbora slovenskih pesnikov in njihovih del. Literarni nastop, ki sva ga izvedla pred mednarodnim občinstvom v slovenščini in nemščini, je navdušil slovenske, nemške in druge navzoče. V skladu z letnim časom sva izbrala pretežno pomladno-ljubezensko tematiko in izbrane motive intenzivno pripravila za recitacije in branje v slovenščini (Oderlap) in nemščini (Dvořák), predstavo pa opremila z naslovom „Pomladni dež“ / „Frühlingsregen“. Predstavila sva pesmi Mile Kačič, Kajetana Koviča, Antona Slaviča, Daneta Zajca, Borisa Novaka, Janeza Menarta in Frana Milčinskega, hkrati pa sva v sodelovanju z gostiteljem posamezne motive začinila s šansoni Vite Mavrič, Majde Sepe, Frana Milčinskega, in Adija Smolarja. Zamisel se je izkazala kot izreden kulturni magnet, zato sva začela razmišljati o ponovitvi oziroma vrsti podobnih kulturno-literarnih prireditev, ki bi jih lahko izpeljala pred berlinsko nemško in slovensko publiko; kot neverjetno privlačen in uspešen koncept se je izkazala predstavitev originalov skupaj s prevodi, ki jih je Marija Oderlap navzočim razdelila tudi v pisni obliki, nekatere, kot recimo „Ne čakaj pomladi" pa so bile tudi glasbeno uprizorjene. Taki nastopi služijo po eni strani predstavitvi slovenske kulture, po drugi strani pa so tudi zelo uspešen model medsebojnega druženja in sodelovanja med različnimi kulturami, ki v Berlinu v veliki pestrosti živijo druga ob drugi – da lahko sodelujejo tudi druga z drugo in se med seboj uspešno povezujejo, kaže prav uspešno izpeljani in odmevni kulturni večer „Pomladni dež". Ta je – poleg njenih ostalih aktivnosti v okviru projekta – bistveno popestril našo kulturno ponudbo v Berlinu in veliko prispeval k medkulturni integraciji.

Gospe Mariji Oderlap sem zelo hvaležen za lepo zamisel, vsestransko aktivno delovanje med nami v Berlinu in njen izredni trud pri vzpostavljanju vezi med različnimi kulturami; hkrati pa bi jo rad prosil, da ob priložnosti spet izpelje kakšen podoben projekt – pokazalo se je, da je učinek lahko zelo velik, in da delovanje na različnih področjih, kot recimo na vzgojno-izobraževalnem (projekt v otroškem vrtcu) in literarnem (kulturni večeri) pritegne prebivalce ne glede na starost in izvor. V imenu nemške konference organizacije Svetovnega slovenskega kongresa, ki ji predsedujem, pa bi ji rad izrekel tudi zahvalo za pridnost in spretno, ljubeče predstavljanje slovenske umetnosti in diplomatsko povezovanje kultur – in jo prosil za nadaljnje sodelovanje.

 

S prijaznimi pozdravi in najlepšimi željami!

Berlin, 26. aprila 2011 Dr. Boštjan Dvořák

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS JE VLJUDNO POVABILO K POSLUŠANJU IN SODELOVANJU NA

6. JAVNEM BRANJU POEZIJE OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE,

KI JE BILO  V PETEK, 25. MARCA 2011, OB 19.00 NA ZIMSKEM VRTU GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

Večer je finančno podprla Občina Mežica.

Pomagali so : Franc Linasi,župnik, Dorica Vasle, Gostilna Krebs in Elstik d.o.o.

SVETOVNI DAN POEZIJE 2011

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je ob letošnjem svetovnem dnevu poezije zapisala, da pesniki, kot priče pomembnim družbenim dogajanjem in spremembam, s poezijo širijo brezčasna sporočila. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih pa je ob tem dejal, da je pesništvo mladost in modrost človekove misli. Bokova je v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu poezije spomnila, da Unesco že dolgo podpira delo pesnikov, založnikov in učiteljev z vsega sveta. Po njenem prepričanju poezija predstavlja eno od pristnejših in najbolj dinamičnih oblik umetniškega izraza. Poezija ni zgolj medij za komunikacijo in prenos osebnih doživetji pesnikov, ampak vedno znova razkriva izvorno sporočilnost in odličnost kulture. To humano okolje duha ustvarjajo pesniki, ki s svojim pisanjem pomagajo pri iskanju človekovega duševnega miru in nas vzpodbujajo k razmišljanju o odnosih med človekom in naravo. To vzpostavljanje in multipliciranje humanističnih odnosov in miselnosti, temelji na edinstvenosti pa tudi na razlikah med ljudmi. Še več, poezija namreč po besedah generalne direktorice Bokove spodbuja najgloblje želje posameznikov po ustvarjanju in razmišljanju, prav tako pa vzdržuje dialog med raznolikimi človeškimi izrazi. Milan Jesih pa je ob tem dnevu zapisal, da je pesništvo večna mladost človekove misli in njena modrost, njena iznenada presvetljena luč, je spomin človekove pozabe in gotovost njegovega dvoma.

(Spletni časopis Časnik)

 

Zamislil sem se: kaj je poezija.

Lahko se je zamisliti, toda teže je odgovoriti in nemogoče je povedati.

Mogoče je to tudi odgovor.

Kajetan Kovič

 

Z VAMI SMO BILI:

PEVSKA SKUPINA GORNA,

 

HILDA MAKLIN,

 

TEREZIJA HOMER,

 

JOŽICA KOTNIK,

 

BERTA PAVLINEC,

 

ANČI PERKLIČ,

 

TEREZIJA JASER,

 

PETER PERUZZI,

 

SAŠKA FUŽIR,

 

IDA PARADIŽ,

 

BLAŽ PAVLINEC,

 

VERONIKA VILTUŽNIK,

 

ANA KRIVEC

 

IN

AJDA VASLE.

VSI SKUPAJ...

DRUGO LETO PA SPET!

DOMOVSTATUTČLANINOVICEZGODOVINASPONORJI   

 

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

VAS JE POVABILO  NA VEČER OB TRESKI

ZA NAMI ROJENIM -

POEZIJA BERTHOLDA BRECHTA,

KI JE BIL V SOBOTO, 26. 2. 2011 0B 19.00

V DVORANI GOSTILNE KREBS V MEŽICI.

VEČER JE FINANČNO PODPRLA OBČINA MEŽICA,

POMAGALI SO GOSTILNA KREBS, KOPA D.D. IN ELSTIK D.O.O.

AJDA VASLE, LOVRO VREŠ, MARIJAN MAUKO

VEČER JE PRIPRAVIL PETER PERUZZI.

BRALI SO: PETER PERUZZI, AJDA VASLE IN LOVRO VREŠ.

VEČER JE ZAČINIL JOŽE LODRANT.

PETER PERUZZI, AJDA VASLE, LOVRO VREŠ.

OBČINA MEŽICA IN

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

STA VAS   OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU PRISRČNO POVABILA NA RECITAL POEZIJE

"LJUBI? NE LJUBI? LJUBI!"

V MALO DVORANO NARODNEGA DOMA MEŽICA

V SOBOTO, 5.2.2011 OB 17.00.

 

Z VAMI SMO BILI :

MIRAN ČEPIN,

ERIKA ŽAGAR,

MOJCA ODERLAP,

JOŽI BOŠTJAN,

LOVRO VREŠ,

IN

AJDA VASLE,

ki je za vas izbirala pesmi.

MIRAN ČEPIN IGRA HIMNO.

ZA PROJEKCIJO JE SKRBELA IRENA DOLER.

MARIJAN MAUKO JE PRIŽGAL TRESKO.

PESMI SMO BRALI: (OD LEVE)  JOŽI BOŠTJAN, MOJCA ODERLAP,

ERIKA ŽAGAR, AJDA VASLE, IN LOVRO VREŠ.

ERIKA ŽAGAR

JOŽI BOŠTJAN

MOJCA ODERLAP

LOVRO VREŠ IN AJDA VASLE

MOJCA ODERLAP, JOŽI BOŠTJAN, LOVRO VREŠ, AJDA VASLE, ERIKA ŽAGAR

IN NA KONCU....  NAS JE POZDRAVIL GOSPOD ŽUPAN DUŠAN KREBEL.

Foto: Dorica Vasle

KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA

IN

DRUŠTVO LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEŽICA

 Ob zaprtju razstave

"Shtoria od enih starih bukovnikov ino visharjev"

sta vas povabila  na

VEČER OB TRESKI,

posvečen znamenitemu koroškemu bukovniku

Andreju Šusterju Drabosnjaku.

 

Vabljeni v razstavišče knjižnice v torek, 1. februarja 2011, ob 18.00.

ANDREJ ŠUSTER DRABOSNJAK (6.5.1768 – 22.12.1825)

Andrej Šuster (domače ime Drabosnjak) po rodu iz Drabosinj nad Vrbskim jezerom je ob kmetovanju pisal pesmi, prevajal in prirejal nabožne ljudske igre in kolportažno literaturo po koroških, nemških in slovenskih vzorcih in v svoji tiskarni tiskal različne ljudske knjige.

Izdal je Marijin pasojon (proza 1811), Svoveji obace (»abeceda« v 400 verzih o različnih stanovih) in knjigo parodij in satir v verzih.

V rokopisih pa so se širila njegova dela Večni Žid Ahasver, Bukvice od Matjaža, Historija o lepi Magoleni; prevod igre o Kristusovem trpljenju, igre o egiptovskem Jožefu, o Amanu in Esteri. Ohranjene so 3 njegove igre s svetopisemsko vsebino: Igra o Kristusovem trpljenju, Božična ali Pastirska igra in Komedija ali Igra o izgubljenem sinu.

Danes je marsikatero njegovo delo poznano le še po naslovu.

Šuster je med koroškimi Slovenci prirejal predstave s svojo igralsko skupino, vnemal smisel za igranje in budil med rojaki narodno zavest.

 

V jemeni S. S. S. Trojize

Je shribano tu O B A C E

Da sazha lepu podvezhi

Katieri ozhe shlishati nove rezhi

Tu je shribano na ves blis

Noi so tudej lepi raimi vmies

V tam svoveniam O B A C E

Ja lapah naukov praze

Tu ma an zhvovak sankratik zhas brati

To se bosh vezhiv zazha pernja zhfti nati

U tam O B A C E je tudei naiti

Kar tvoje kni jmash smieram nati.

»To pisanje je mene zvo ljubu

Sa to dela jes vas prosim lepu

De kne savershete mi tu

Kader po moji Smerti me ne bo vezh

Pa tazhih Bukl nehzhier nebo pisov vezh.«

Andrej Šuster Drabosnjak

 

Z SMO BILI :

ZOFKA KUNC z orglicami,

ANKA PLEVNIK ,

PETER PERUZZI,

LOVRO VREŠ

in

MARJETA TASIČ,

ki je pripravila ta večer.

OD LEVE: MARJETA TASIČ, LOVRO VREŠ, ANKA PLEVNIK, PETER PERUZZI, ZOFIJA KUNC

MARJETA TASIČ, LOVRO VREŠ, ANKA PLEVNIK, PETER PERUZZI

MARJETA TASIČ, LOVRO VREŠ, ANKA PLEVNIK, PETER PERUZZI, ZOFIJA KUNC.

FOTO: JANKO NOVINŠEK

 

Društvo Literarno gledališče Treska Mežica in

Mohorjeva založba Celovec sta povabila na predstavitev knjige

ŠEPETANJE LIP -

Roman o Francu Ksaverju Mešku,

ki je bila v soboto, 22.01. 2011

ob 19.00 uri v dvorani Gostilne Krebs v Mežici.

Večer je finančno podprla Občina Mežica. Pomagali so Gostilna Krebs, Elstik d.o.o. in Mohorjeva  založba Celovec.

 

Z VAMI SMO BILI :

RUDI MLINAR,

IVANA VATOVEC,

ADRIAN KERT,

ZIMSKI KOSCI Z LEŠ,

PETER PERUZZI,

AJDA VASLE.

RUDI MLINAR, ADRIAN KERT

RUDI MLINAR, MARIJAN MAUKO

ZIMSKI KOSCI: DRAGO ŠERUGA, BLAŽ PAVLINEC, ROK PAVLINEC, IZIDOR MIRKAC, IVAN MIRKAC, JOŽE BOŠTJAN, BOJAN PAVLINEC

IVANA VATOVEC

AJDA VASLE

PETER PERUZZI

STOJIJO: PETER PERUZZI, ADRIAN KERT, DRAGO ŠERUGA, IVAN MIRKAC, IZIDOR MIRKAC, BLAŽ PAVLINEC, JOŽE BOŠTJAN, ROK PAVLINEC, BOJAN PAVLINEC, SEDIJO AJDA VASLE, RUDI MLINAR, IVANA VATOVEC.